Pogoste zdravstvene težave otrok v zimskem času

Ob nizkih zimskih temperaturah in suhem zraku se pri otrocih pogosto pojavijo zdravstvene težave, ki so značilne za ta čas. Predvsem so to virusne in tudi bakterijske okužbe: od prehladov in okužb dihal. Prihaja lahko do podhladitev, suhe kože in poslabšanja astme – zima za mlajše pogosto pomeni preizkus odpornosti.

S pravimi informacijami in pravočasnimi ukrepi pa lahko starši veliko naredijo za to, da njihovi otroci ostanejo zdravi in aktivni tudi v hladnih mesecih.

Zakaj so pozimi okužbe dihal pogostejše?

V zimskem času otroci pogosteje zbolevajo za okužbami dihal, saj so več v zaprtih prostorih, kjer se virusi lažje prenašajo. Suh zrak in nizke temperature dodatno izsušijo sluznico v nosu in grlu, kar oslabi naravno zaščito dihal. Imunski sistem otrok je še v razvoju, zato je njihova dovzetnost za viruse večja. Najpogostejše so okužbe zgornjih dihal – prehlad, vnetje žrela in vnetje srednjega ušesa. Pogosto se pojavljajo tudi bronhiolitis, bronhitis in gripa.

Respiratorni sincicijski virus

Respiratorni sincicijski virus (RSV) je eden od najpogostejših povzročiteljev akutne okužbe dihal. Okužbe se pojavljajo v vseh starostnih skupinah, a je breme največje pri najmlajših.

Približno dve tretjini otrok se z RSV okužita že v prvem letu življenja in skoraj vsak otrok se z virusom sreča do dopolnjenega drugega leta. Pri teh otrocih okužba z RSV pogosto poteka s klinično sliko akutnega bronhiolitisa. Okužba se običajno pojavi v hladnih mesecih.

Dojenčki za razliko od odraslih ob okužbi z RSV skoraj vedno zbolijo. Otrok z akutnim RSV bronhiolitisom ima običajno vročino in izcedek iz nosu, kašlja, diha hitro in s povečanim dihalnim naporom. Nad prsnico in medrebrnimi prostori se ugreza jamica, nosnice se širijo, navzven lahko slišimo pokanje, piskanje in hropenje. Otroci so utrujeni in zaspani.

Težji potek bolezni je značilen pri nedonošenih otrocih, dojenčkih, mlajših od dveh mesecev, ter otrocih s pridruženimi boleznimi (bolezni srca, dihal, nevrološke in sindromske bolezni, imunske okvare), pa tudi pri otrocih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu.

Zapleti in posledice pri RSV

Znano je, da akutni RSV bronhiolitis pri otrocih do drugega leta v enem do dveh odstotkih poteka težje in zahteva zdravljenje v bolnišnici. V Sloveniji tako približno 300 do 600 otrok na leto, mlajših od dveh let, potrebuje zdravljenje v bolnišnici zaradi akutnega RSV bronhiolitisa. Večina (85 %) otrok, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi bronhiolitisa, povzročenega z RSV, je sicer zdravih, donošenih, brez pridruženih bolezni.

Povprečno trajanje hospitalizacije je skoraj sedem dni pri novorojenčkih in štiri dni pri otrocih, starejših od enega meseca. 20 % novorojenčkov in 7 % otrok, starejših od enega meseca, med hospitalizacijo potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije, kar pomeni 30−60 otrok na leto.

Čeprav večina otrok okužbo preboli brez posledic, je izpostavljenost RSV v zgodnjem otroštvu povezana z večjim tveganjem za ponavljajoče se piskanje v prsih v predšolskem obdobju. Nekatere raziskave so razkrile višjo pojavnost astme pri otrocih s predhodno težko obliko RSV okužbe, vendar nedvomna vzročna povezava ni dokazana.

Kako preprečimo okužbo z RSV?

RSV je zelo nalezljiv. Širi se s telesnim stikom z okuženo osebo (z dotikanjem, s poljubljanjem, z rokovanjem) ter s širjenjem kužnih kapljic po zraku pri kašljanju in kihanju. Prenos okužbe RSV preprečujemo z ustreznimi higienskimi ukrepi, zaščitnim vedenjem in s cepljenjem.

Okužbo z RSV lahko pri dojenčkih preprečujemo s cepljenjem nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti. Na ta način mamina protitelesa po rojstvu zaščitijo novorojenčka. Nosečnice se lahko cepijo pri izbranem osebnem zdravniku ali drugem zdravniku (npr. nekaterih ginekologih, ambulantah za cepljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah). Cepljenje izvajajo ambulante za cepljenje NIJZ. Nosečnice se lahko cepijo tudi v Cepilnem centru UKC Ljubljana.

Novorojenčke in dojenčke pa lahko zaščitimo z monoklonskimi protitelesi. Trenutno je v Sloveniji na voljo zgolj kratkodelujoče monoklonsko protitelo palivizumab, ki je rezervirano za uporabo pri otrocih z dejavniki tveganja za težji potek RSV okužbe. V bližnji prihodnosti pričakujemo dostopnost dolgodelujočih monoklonskih protiteles, ki so namenjena za zaščito vseh dojenčkov.

Pomembni pa so tudi drugi ukrepi, na primer redno umivanje rok. Kadar milo in voda nista na voljo, lahko uporabite alkoholna razkužila. Izogibajte se množicam (nakupovalna središča, množični dogodki) in tesnim stikom z vidno prehlajenimi osebami (npr. pestovanje, poljubljanje ali deljenje pribora). Priporočljivo je, da sorojenci dojenčka pozimi ne obiskujejo vrtca.

Kašljajte in kihajte v rokav ali robček. Tako vaše roke ostanejo čiste. RSV na površinah preživi do šest ur, zato redno čistite in razkužujte predmete in podlage, ki jih pogosto uporabljate.

Ne kadite v zaprtih prostorih in v bližini otrok. Tudi pasivna izpostavljenost cigaretnemu dimu med nosečnostjo in kasneje v otroštvu negativno vpliva na razvoj otrokovih pljuč in poveča verjetnost za hospitalizacijo zaradi okužb dihal.

Podhladitev in ozebline – ko mraz postane nevaren

Otroci hitreje izgubijo telesno toploto kot odrasli, saj imajo večjo površino telesa glede na težo in tanjšo plast maščobe. Zato so bolj občutljivi na mraz in vetrovne razmere. Podhladitev in ozebline se lahko razvijejo presenetljivo hitro, zlasti pri dojenčkih in majhnih otrocih.

Podhladitev nastopi, ko telo izgubi več toplote, kot jo proizvede. Zgodnji znaki so tresenje, bledica, utrujenost in zaspanost. Pri dojenčkih lahko opazimo hladno, rdečo kožo in počasne odzive. V hujših primerih otrok lahko postane zmeden ali se preneha tresti – takrat je potrebna nujna zdravniška pomoč.

Ozebline najpogosteje prizadenejo prste na rokah in nogah, nos, ušesa ali lica. Koža postane bleda, otrpla in lahko celo belkasta ali modrikasta. Kasneje se pojavijo bolečine, mehurji in v hujših primerih trajne poškodbe tkiva.

Kako preprečiti poškodbe zaradi mraza

Priporočljivo je večslojno oblačenje. Spodnji sloj naj odvaja vlago, srednji zadržuje toploto, zunanji pa ščiti pred vetrom in vlago. Poskrbimo za toplo, suho obutev in rokavice. Mokra oblačila hitro znižajo telesno temperaturo – če se otrok zmoči, ga je treba preobleči. V zelo hladnem ali vetrovnem vremenu naj bodo otroci zunaj krajši čas, z rednimi ogrevalnimi odmori. Prek glave in vratu se izgubi veliko toplote, zato naj ima otrok pokrivalo in šal.

Če opazite znake ozeblin, otroka nežno ogrejte v toplem prostoru in prizadeti del telesa pogrejte z mlačno (ne vročo!) vodo. Ne drgnite kože in ne uporabljajte neposrednega vira toplote, kot so grelci ali sušilnik za lase.

Suha koža – posledica ogrevanja in suhega zraka

Zima ne prizanaša niti koži. Suh zrak v ogrevanih prostorih in mraz zunaj povzročita, da se koža otrok hitro izsuši. Otroci imajo tanjšo in občutljivejšo kožo, zato se pri njih pogosto pojavi hrapavost, srbenje in razpokane ustnice ali roke.

Kako preprečiti in lajšati suho kožo? Priporočajo se krajše, mlačne kopeli, saj dolge, vroče kopeli odstranijo naravno maščobo s kože. Kopanje naj traja največ deset minut. Po kopanju kožo nežno popivnamo z brisačo in v treh minutah nanesemo bogato vlažilno kremo ali mazilo brez parfumov. Če je v stanovanju zrak zelo suh, pomaga vlažilec, zlasti v otroški sobi. Izogibamo se grobi volni ali sintetičnim vlaknom, ki lahko dodatno dražijo kožo. Kreme z zaščitno plastjo so priporočljive pred odhodom na prosto.

Če se pojavi močno srbenje, rdečina ali vnetje, je lahko prisoten atopijski dermatitis, ki zahteva posvet s pediatrom ali dermatologom.

Astma pri otrocih pozimi – več sprožilcev, več previdnosti

Zima je zahtevno obdobje za otroke z astmo. Hladen zrak, suhe dihalne poti in pogoste okužbe lahko sprožijo napad ali poslabšajo simptome. Poleg tega otroci več časa preživijo v notranjih prostorih, kjer so lahko prisotni dodatni sprožilci, kot so prah, pršice ali dlake hišnih ljubljenčkov.

Kako zmanjšati težave? Topel šal čez usta in nos ob izhodu na mraz ublaži vdihavanje hladnega zraka. Otroci z diagnosticirano astmo naj zdravila uporabljajo skladno z navodili zdravnika, tudi če se počutijo dobro. Izogibajmo se virusom. Pomembno je, da otrok ne deli pribora, stekleničk ali brisač z drugimi in da si redno umiva roke. Redno prezračevanje in odstranjevanje prahu zmanjšata koncentracijo sprožilcev. Cepljenje proti gripi pri astmatikih lahko prepreči zaplete.

Če otrok pogosteje kašlja ponoči, se hitro zadiha pri igri ali čuti stiskanje v prsih, naj se starši posvetujejo z zdravnikom glede prilagoditve terapije.

Alergija na pršice – zimski sovražnik v toplem domu

Hišne pršice so drobni organizmi, ki živijo v prahu, preprogah, posteljnini in oblazinjenem pohištvu. Njihovi iztrebki so močan alergen, ki pri občutljivih otrocih povzroča kihanje, zamašen nos, srbenje oči in nočni kašelj. Pozimi se težave pogosto poslabšajo, saj več časa preživimo v zaprtih prostorih z ogrevanjem, kjer je zrak topel in suh – idealno okolje za pršice.

Kako ukrepati pri pojavu pršic?

Rjuhe, prevleke in plišaste igrače perite enkrat tedensko pri vsaj 60 °C. Uporabite posebne zaščitne prevleke za vzmetnico, odejo in vzglavnik, ki pršicam preprečujejo dostop. Preproge in težke zavese so zbirališča prahu – če jih ni mogoče odstraniti, jih redno sesajte s filtrom HEPA. Notranja vlaga naj bo med 40 in 50 %. Prenizka vlaga izsuši sluznico, previsoka pa spodbuja razmnoževanje pršic. Redno prezračujte prostore. Svež zrak pomaga zmanjšati koncentracijo alergenov.

Pri dolgotrajnih simptomih, kot so stalno kihanje, nočno kašljanje ali zamašen nos brez okužbe, je priporočljiv alergološki pregled.

Kaj še lahko naredimo za zdravje pozimi

Zdravje otrok v hladnih mesecih ni odvisno le od obleke ali higiene, temveč tudi od splošnega življenjskega sloga. Uravnotežena prehrana z veliko sadja, zelenjave, vitaminov in mineralov krepi odpornost. Potrebnega je dovolj spanja, saj je spanje ključno za regeneracijo imunskega sistema. Pomembno je tudi gibanje na prostem. Tudi pozimi naj bodo otroci vsak dan nekaj časa zunaj, razen v izjemnem mrazu. Svež zrak in dnevna svetloba pripomoreta k boljšemu razpoloženju in imunosti. Otroci naj popijejo dovolj tekočine. Pozimi otroci pogosto pijejo premalo, saj ne čutijo žeje kot poleti – to pa lahko oslabi sluznico in poveča dovzetnost za okužbe.

ABC

A Najpogostejše so okužbe zgornjih dihal – prehlad, vnetje žrela in vnetje srednjega ušesa.

B RSV bronhiolitis pri otrocih do drugega leta v 1 do 2 % poteka v težji obliki.

C Zima je zahtevno obdobje za otroke z astmo.