Preprečite karies in parodontozo

Zdravje ustne votline pomembno vpliva na vsakdanje življenje in splošno zdravje. Karies in parodontalne bolezni so še vedno zelo pogoste, njihov nastanek pa je povezan z bakterijami, prehrano in ustno higieno. Ključ do preprečevanja je razumevanje teh dejavnikov in dosledna vsakodnevna skrb za zobe.

Bolezni ustne votline so tesno povezane z bakterijami, ki so stalno prisotne v ustih. Te na zobeh tvorijo zobne obloge oz. plak, sestavljen iz ostankov hrane, sline in mikroorganizmov.

Preberite tudi: Čiščenje zobnega kamna

Zakaj nastane karies?

Karies, ena najpogostejših bolezni zob tako pri odraslih kot pri otrocih, nastane, ko bakterije v zobnih oblogah pretvorijo prisotne sladkorje v kisline, slednje pa zmanjšajo kislost oz. vrednost pH v ustih pod kritično vrednost 5,5; posledično se začno raztapljati kristali kalcijevega hidroksiapatita, ki gradijo zobno sklenino (demineralizacija). Slina ima naravno sposobnost nevtralizacije kislin in vračanja mineralov v sklenino (remineralizacija). A kadar so kisli napadi (zaradi pretiranega vnosa sladkorjev) pogostejši od naravnih procesov obnove zob, nastane karies.

Zakaj nastane parodontalna bolezen?

Do parodontalne bolezni – ene najpogostejših okužb pri odraslih – pride zaradi kopičenja in razmnoževanja bakterij v zobnih oblogah na površini zoba. Parodontitis se z nastankom globokih obzobnih žepov, umikom dlesni in majavostjo zob po navadi izrazi med 40. in 50. letom starosti.

Vpliv prehrane na zdravje zob

Prehrana igra dvojno vlogo: telesu zagotavlja energijo in hranila, hkrati pa neposredno vpliva na kemično stabilnost zobnih tkiv. Splošna priporočila za zdrave zobe se ne razlikujejo od smernic za zdravo prehranjevanje, ki vključujejo veliko sadja, zelenjave in kompleksnih ogljikovih hidratov. Je pa treba biti pazljiv na vnos sladkorjev – ti so namreč glavni krivci za nastanek kariesa.

Sladkorji in zdravje zob

Glede na položaj molekul sladkorja znotraj zgradbe hrane delimo sladkorje na intrinzične (tiste, ki so naravno prisotni v celični strukturi) in ekstrinzične (proste sladkorje). Intrinzični sladkorji so v sadju in zelenjavi. Ekstrinzične mlečne sladkorje najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, medtem ko se ekstrinzični nemlečni sladkorji skrivajo v medu, slaščicah, sadnih sokovih in različnih sladkih pijačah (saharoza oz. namizni sladkor). Glavni povzročitelj kariesa so nemlečni ekstrinzični sladkorji, med katerimi prednjači saharoza.

Poleg vrste sladkorja na nastanek kariesa vpliva tudi pogostost njihovega uživanja. Da bi omogočili proces remineralizacije zobne površine, je treba zmanjšati čas, ko je pH ob zobni površini nižji od kritičnega. Posledično se je smiselno izogibati uživanju manjših prigrizkov med glavnimi obroki, če pa že, naj ti ne vsebujejo sladkorja (npr. namesto piškotov in sladkanih pijač raje zaužijmo kozarec mleka in jabolko).

Pa še opozorilo: sladkorji se ne nahajajo zgolj v sladkarijah, ampak so pogosto že med proizvodnjo dodani drugim živilom, npr. kečapu, sadnim jogurtom, pripravljenim omakam, pekovskim izdelkom in žitom za zajtrk. Tudi rjavi sladkor je z vidika zob enako škodljiv kot beli.

V Sloveniji sladkarij ne uživa 3 % odraslih, aromatiziranih pijač pa ne pije 32 % odraslih, starih 18–74 let (vir: raziskava Ustno zdravje odraslih, 2019).

Da bi se izognili škodi, ki jo povzročajo sladkorji, živilom pogosto raje dodajamo nadomestke – ogljikove hidrate, ki jih bakterije ne morejo presnoviti v kisline. Mednje uvrščamo vlaknine, umetna sladila, kot so ciklamat, saharin in aspartam, stevijo ter t. i. sladkorne alkohole ali poliole. Med slednjimi kot najučinkovitejši izstopa ksilitol, ki ne le, da ne povzroča kislin, temveč tudi aktivno zmanjšuje število bakterij Streptococcus mutans v slini in spodbuja remineralizacijo.

Kisline in zobna erozija

Nekatera živila lahko poleg sladkorjev vsebujejo tudi kisline (npr. gazirane pijače, citrusi, vino, jabolčni kis). Posledica neposrednega stika zob s kislinami iz hrane in pijače je zobna erozija. Do nje pride, ker kisline z nizkim pH neposredno razmehčajo površino sklenine. Treba je opozoriti, da se ščetkanje zob neposredno po zaužitju kislih snovi močno odsvetuje, ker lahko s ščetko nehote mehansko odstranimo to razmehčano plast, kar vodi v nepovratno izgubo zobnega tkiva. Je pa priporočljivo zobe po zaužitju kislin izpirati z navadno vodo ali celo ustno vodo, ki vsebuje fluoride. 

Prehranska priporočila za ohranjanje ustnega zdravja:

• zmanjšajte količino in pogostost uživanja hrane in pijače s sladkorji
• sladkorjev ne uživajte več kot štirikrat dnevno
• uživanje sladkih pijač in živil omejite na čas obrokov
• izogibajte se uživanju sladkih pijač in živil pred spanjem
• hrano in pijačo z nizkim pH uživajte v času obrokov
• s ščetkanjem počakajte eno uro po zaužitju kisle hrane

Pravilna ustna higiena

Mehansko odstranjevanje zobnih oblog velja za najpomembnejši način zagotavljanja ustnega zdravja. Poleg ščetke za zobe imajo ključno vlogo pri tem zobne paste. Te po eni strani omogočajo čiščenje težko dostopnih zobnih površin, po drugi strani pa so najpomembnejše sredstvo za vnos fluoridov v naše telo.

Preberite tudi: Ustrezna ustna higiena za zdravje celega telesa

Sestavine zobnih past delimo na osnovne in terapevtske

Med osnovne učinkovine sodijo:

• trdni delci oz. abrazivi (30–40 % – omogočajo čiščenje zobnih oblog)
• sredstva za ohranjanje vlage (10–30 % – preprečujejo strditev paste)
• stabilizatorji (1–5 % – preprečujejo ločitev trdih in tekočih sestavin paste)
• detergenti (1–2 % – omogočajo distribucijo paste po zobni votlini)
• konzervansi (preprečujejo razrast plesni in bakterij v pasti)
• arome, sladila in barvila (1,5 % – zagotavljajo prijeten okus, barvo)

Terapevtske sestavine zobnih past pa so:

• fluoridi (najpomembnejša terapevtska sestavina, ki dokazano zmanjšuje razvoj kariesa; deluje površinsko, tako da zavira demineralizacijo in spodbuja remineralizacijo)
• učinkovine za desenzibilizacijo (npr. kalijev nitrat, kalijev klorid, stroncijev klorid in stroncijev acetat – zapirajo dentinske kanalčke ter tako preprečujejo bolečino zaradi poškodovane sklenine)
• sredstva za preprečevanje plaka in zobnega kamna (npr. triklosan – deluje antibakterijsko)
• bikarbonati (zmanjšujejo kislost zobnih oblog ter tako preprečujejo rast nekaterih škodljivih bakterij)

Večina odraslih v Sloveniji (98 %), starih 18–74 let, pri čiščenju zob uporablja zobno pasto. Med njimi trije od petih uporabljajo zobno pasto, ki vsebuje fluoride, eden od petih uporablja zobno pasto brez fluoridov, eden od petih pa ne ve, ali njegova zobna pasta vsebuje fluoride (vir: raziskava Ustno zdravje odraslih, 2019).

Priporočila za učinkovito mehansko čiščenje zob

1. Pogostost: Zobe je treba ščetkati vsaj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer pred spanjem). Raziskave potrjujejo, da dvakratno ščetkanje zmanjša pojav kariesa za dodatnih 14 % v primerjavi z enkratnim.

2. Trajanje: Optimalen čas za učinkovito odstranitev oblog je dve minuti.

3. Tehnika: Poznamo več tehnik (npr. Bassova, horizontalna), vendar je pomembneje od same tehnike to, da očistimo vse dostopne ploskve vseh zob.

4. Zobna nitka: Ščetka ne more doseči medzobnih prostorov, zato je uporaba nitke nujna tam, kjer so stiki med zobmi tesni, saj se tam karies najpogosteje skrije.

5. Zlato pravilo po čiščenju: Po ščetkanju ostanke paste le izpljunite. Izpiranje ust z vodo ni priporočljivo, saj z vodo odplaknete fluoride, ki bi morali ostati na zobeh in jih ščititi.

6. Najmanj enkrat letno velja preventivno obiskati zobozdravnika (vir: NIJZ, Vzgoja za ustno zdravje: Prehrana in higiena, 2025).

Preberite tudi: Čiščenje zobnega kamna

Le sedem od desetih odraslih, starih 18–74 let, si redno (vsaj dvakrat dnevno) čisti zobe, od tega osem od desetih žensk in šest od desetih moških. Zobno nitko redno ali občasno uporabljata dva od treh odraslih, medzobno ščetko redno ali občasno uporablja polovica odraslih in strgalo za jezik redno ali občasno uporablja eden od štirih odraslih, starih 18–74 let (vir: raziskava Ustno zdravje odraslih, 2019).

Vpliv stresa in slabega spanca na ustno zdravje

Kronični stres močno vpliva na ustno zdravje preko več mehanizmov. Povišane ravni stresnega hormona kortizola povzročajo čezmerno aktivnost čeljustnih mišic, kar vodi do škripanja z zobmi s silo, ki je lahko do sedemkrat večja od običajnega griza. Posledica je obrabljena sklenina, ki razkriva zobovino – mehkejše tkivo z dentinalnimi kanalčki. V zobovino nato vdirajo kisline in bakterije, pri čemer tekočina v kanalčkih stimulira zobno pulpo, kar povzroči akutno preobčutljivost – občutek bolečine ob stiku s hladnim, sladkim ali kislim. Brez zaščite sklenine zobovina hitro propade, kar povečuje tveganje za karies, razpoke zob in umik dlesni.

Stres poleg tega zmanjšuje proizvodnjo sline, kar omogoča nenadzorovano rast bakterij ter povečuje tveganje za karies, parodontitis, vnetje dlesni in slab zadah. Hkrati stres oslabi lokalni imunski odziv, kar povečuje dovzetnost za okužbe in vnetne procese v ustni mikrobioti.

Slab spanec prav tako škodljivo vpliva na ustno zdravje. Pomanjkanje spanja (manj kot sedem ur) namreč zmanjšuje pretok sline in posledično sposobnost sline za nevtralizacijo kislin, kar pospešuje erozijo sklenine ter povečuje tveganje za karies. Najhuje pa je, da se stres in slab spanec pogosto pojavljata z roko v roki, kar še dodatno okrepi imunsko oslabelost in rast patogenih bakterij.

Za zdrave zobe in dlesni so torej ključni vsakodnevni ukrepi: ščetkanje s fluoridno pasto, uporaba nitke, uravnotežena prehrana z omejenim sladkorjem in kislinami ter redni zobozdravniški pregledi. Dovolj spanja in obvladovanje stresa pa še dodatno krepita ustno zdravje.

Preberite tudi: Ali je beljenje zob škodljivo?