Vas muči sezonska alergija?

Alergijske bolezni namreč predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, a če nekateri kazalci nakazujejo na njihovo stagnacijo, drugi opozarjajo na njihov porast tudi v zadnjem času. Onesnaževanje ozračja, podnebne spremembe in novodobni življenjski po raziskavah sodeč sodijo med največje krivce za porast alergij v zadnjih desetletjih. Prav ti pa so pomemben dejavnik tveganja tudi pri pojavnosti t. i. sezonskih alergij, ki marsikaterega posameznika v spomladanskih mesecih, sočasno s cvetočimi polji in sončnim vremenom, nagradijo s kihanjem in smrkanjem.

Dandanes se pomlad začne mnogo prej kot pred desetletji, posledično pa se mnogo prej začne tudi sezona cvetenja in sezonskih alergij in traja dlje kot nekoč. Pri nas, pa tudi širše v srednji Evropi, največ težav alergikom povzročajo pelodi jelše in leske, ki jih je v zraku mogoče zaznati že v januarju, saj zaradi milih zim in zgodnejših otoplitev prihaja do t. i. fenoloških premikov. To pomeni, da rastline zacvetijo prej, s tem pa se podaljša obdobje izpostavljenosti pelodu. Simptome alergijskega rinitisa, najpogostejše alergijske bolezni, je tako mogoče občutiti že v prvih mesecih novega leta. Po nekaterih ocenah naj bi ta, sicer ena najpogostejših kroničnih bolezni težila skoraj tretjino prebivalcev zahodnega sveta, kot taka pa predstavlja pomemben zdravstveni problem. Medtem ko je stalna oblika alergijskega rinitisa povezana s stalno prisotnimi alergeni, kot je živalska dlaka, pa je sezonska omejena na cvetni prah različnih rastlin, ki v določenem obdobju leta sproščajo pelod v zrak. Spomladi so to predvsem drevesa, kot sta jelša in leska, kasneje breza, poleti trave, proti koncu poletja in jeseni pa pleveli, kot je ambrozija.

Alergijski rinitis

Alergijski rinitis, v poljudnem jeziku seneni nahod, je kronično vnetje nosne sluznice, ki nastane kot posledica imunskega odziva na vdihan alergen. Sploh v pomladnih mesecih ga zaradi značilnih znakov, npr. kihanje, izcedek iz nosu itd., zlahka zamenjamo tudi za prehlad. A če so pridruženi znaki alergijskega rinitisa lahko tudi srbečica v predelu nosu in oči, bister izcedek iz nosu, v primeru alergijskega rinoknjunktivitisa tudi očesni simptomi, so za prehladna obolenja bolj značilne boleče mišice, boleče žrelo in povišana telesna temperatura. Razlika je tudi v trajanju težav, medtem ko prehlad izzveni v nekaj dneh, simptomi alergijskega rinitisa vztrajajo, vse dokler smo izpostavljeni alergenu.

Alergijski rinitis se pogosteje pojavlja pri posameznikih z družinsko anamnezo alergijskih obolenj – verjetnost, da bo imel otrok alergijski rinitis, je v primeru, da sta alergika tudi starša, več kot 50-odstotno. Pojavnost alergijskega rinitisa je največja med 15. in 25. letom starosti, v nekaterih primerih pa simptomi s staranjem spontano izzvenijo. Nekatere študije so pokazale zanimive vzporednice med nekaterimi dejavniki in pojavnostjo alergijskega rinitisa – od višjega socialno-ekonomskega statusa do izpostavljenosti cigaretnemu dimu v prvih letih življenja. Spet druge raziskave pa so preučevale vpliv posameznih dejavnikov na zmanjšano tveganje za pojav alergijskega rinitisa, med drugim dojenje in izpostavljenost hišnim ljubljenčkom v zgodnjem otroštvu, ki naj bi po nekaterih domnevah spodbujala razvoj imunske tolerance. Metaanaliza osmih študij je tudi pokazala na kar za 40% manjše tveganje za razvij alergijskega rinitisa pri ljudeh, ki pro leto življenja preživeli na kmetiji. In čeprav se študije lotevajo različnih vzrokov in tveganj, je skupni imenovalec pogosto enak – sodobni življenjski slog.

Dandanes bistveno več časa preživimo v zaprtih prostorih, močno pa so se spremenile tudi higienske navade in čistoča bivalnega prostora, zaradi česar smo manj izpostavljeni mikroorganizmom. Zaradi tega smo že v otroštvu manj izpostavljeni alergenom, kar spodbuja razvoj alergij v kasnejših starostnih obdobjih. S sodobnim načinom življenja se povezuje tudi spremembo mikrobioma v črevesju in na koži, obstajajo pa tudi povezave med vse bolj onesnaženim zrakom in pojavnostjo alergij.

Kako prepoznati alergijski rinitis pri otrocih?

Pred leti so se simptomi alergijskega rinitisa najpogosteje izrazili v najstniških letih, zadnja leta pa so vse pogostejši tudi že pri predšolskih otrocih. Dandanes je tako to najpogostejša alergijska bolezen pri otrocih, starši pa jo prepoznamo po pogostem kihanju, srbečici in izcedku iz nosu v pomladnem času (ker so sezone cvetenja vse daljše, se cvetenje lahko začne že v januarju) oz. kadar so v stiku z živalskimi dlakami oz. izpostavljeni pršicam hišnega prahu. Alergijski rinitis je redko izolirana bolezen, ker so zgornje in spodnje dihalne poti tesno povezane, pa se pogosto pojavlja pri ljudeh z astmo.

V primeru, da otrok ni zdravljen, to lahko vpliva na samo poslabšanje astme. Ne gre pa le za smrkanje in oteženo dihanje, saj lahko obolenje kot tako močno okrni kakovost otrokovega življenja. To se odraža s težavami pri spanju, slabšo koncentracijo in kognitivno učinkovitostjo. Postopki postavitve diagnoze in samo zdravljenje ter vodenje otrok z alergijskim rinitisom so enaki tistim pri odraslih.

Kaj lahko storimo sami?

Najpomembnejši ukrep pri lajšanju simptomov alergijskega rinitisa je izogibanje alergenu, a kaj, ko to ni vedno mogoče. Pomembno je, da v času prisotnosti alergenega peloda v zraku zmanjšamo izpostavljenost le temu, kolikor je to mogoče. Zato se svetuje, da se ob sončnem in vetrovnem vremenu ne zadržujete na prostem, prav tako pa na svežem zraku tudi ne sušite perila, saj se cvetni prah oprime tkanine. Najbolj varno je, če se zunaj zadržujete ob jutrih ali po dežju, ko je prisotnost cvetnega prahu najnižja, pa tudi v teh krajših obdobjih na svežem zraku velja biti pozoren, da se v vaši bližini ne nahajajo visoko alergena drevesa. Pri gibanju na prostem se zaščitite z zaščitnimi maskami in primernimi očali, svetuje se tudi nošnja pokrivala. Ob vrnitvi s sprehoda se preoblecite, oblačil pa ne odlagajte na tekstil, saj se cvetni prah z njih hitro prenese na posteljnino in druge tekstilne površine. Pelod se oprime tudi las, zato si jih operite pogosteje kot sicer. Cvetni prah v prostor pride tudi na dlaki naših hišnih ljubljenčkov, nalaga pa se lahko tudi na prašne delce in se z njimi ponovno razprši po zraku. Pri prezračevanju si pomagajte z zaščitnimi mrežami, ki onemogočajo prehod majhnih delcev, pa tudi sicer prostore zračite predvsem po dežju ali ponoči.

Posamezniki, občutljivi na cvetni prah, naj se izogibajo dejavnostim, kot so vrtnarjenje, košnja trave in druga dela na vrtu. Hkrati pa posebno pozornost namenite spremljanju lastnega počutja ter preventivnemu ravnanju. V ta namen se informirajte o spremembah v okolju in o cvetenju posameznih rastlin ter posledični prisotnosti posameznega cvetnega prahu v zraku. Veliko informacij o tem dobite na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer so na voljo tako kratkoročne napovedi kot tudi koledar cvetnega prahu, v katerem je predstavljen običajen potek sezone.

Tudi v primeru stalnih alergij na pršice, živalsko dlako ali plesen velja upoštevati nekatere preventivne ukrepe. Prisotnost prahu v zraku zmanjšate z uporabo pralnih tkanin in z uporabo sesalnikov s filtrom za drobne delce. Prav tako je dobrodošlo, če iz prostora odstranite čim več predmetov, na katerih se nabira prah (npr. preproge in zavese), in čim večkrat obrišite prah z vlažno krpo. V primeru alergije na živalske dlake pa živali omejite dostop do spalnih prostorov in poskrbite za njeno ustrezno higieno z rednim kopanjem ter krtačenjem.

Zdravljenje in najpogostejše napake

Ker je izogibanje alergenu lahko pogosto neuspešno, mnogi uporabljajo zdravila za lajšanje simptomov alergije. V primeru blažjih simptomov zadostuje uporaba antihistaminikov za peroralno uporabo ali v obliki pršil za nos oz. kapljic za oči.

S pomočjo hipertonične raztopine z nosne sluznice izperemo delce, ki povzročajo preobčutljivost, s tem pa omogočimo lažji prehod zraka skozi nos. Je pa pri samozdravljenju potrebna previdnost, saj je treba nosne kortikosteroide uporabljati redno (učinek uporabe je viden šele po tednu redne in pravilne uporabe), prav tako je treba zdravilo med pršenjem usmeriti proti zunanjemu očesnemu kotu in ne proti nosnemu pretinu.

Pretirana uporaba nosnih dekongestivov predstavlja pomembno nevarnost, saj lahko povzroči medikamentozni rinitis in v skrajnih primerih tudi trajne okvare nosne sluznice. V primeru, da tovrstno blaženje simptomov ne zadostuje, ti pa močno vplivajo na življenjsko kakovost posameznika, je mogoče tudi zdravljenje z imunoterapijo. Gre za standardizirano obliko zdravljenja, namenjeno alergikom, ki imajo potrjeno alergijo na določen alergen in pri katerih običajna terapija ni učinkovita. Biološka zdravila se uporabljajo v primeru težjih oblik bolezni in pridruženih stanj, kot je npr. huda astma.

Pravočasno ukrepanje je zelo pomembno. Pri bolnikih, pri katerih se simptomi pojavljajo vsako leto v določenem obdobju, je smiselno zdravljenje z intranazalnim kortikosteroidom začeti približno en do dva tedna pred pričakovanim vrhuncem sezone ter ga nato redno uporabljati. Bistvenega pomena je tudi spremljanje napovedi koncentracije peloda v zraku, ki je lahko v pomoč pri načrtovanju dejavnosti na prostem.

ABC

A Sezona cvetenja se zaradi podnebnih sprememb začne prej in traja dlje kot nekoč.

B Otroci, ki prvo leto življenja preživijo na kmetiji, imajo približno 40 % manjše tveganje za razvoj alergijskega rinitisa.

C Po dežju je koncentracija peloda v zraku običajno nižja, zato so takrat razmere za alergike ugodnejše.