Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Srbečica, pordela koža, izpuščaji in otekline na zunanji strani rok in dlani, dekolteju ali redkeje po obrazu so glavni simptomi obolenja. Pojavijo se že po nekaj urah izpostavljenosti soncu. Najpomembnejši povzročitelji alergije so prosti radikali, ki v koži nastajajo zaradi intenzivne izpostavljenosti UV-žarkom. Alergija se največkrat pojavi spomladi ali med zimskimi počitnicami, pogosto že po prvem intenzivnem stiku s soncem. Večina pacientov trpi za alergijo na sončne žarke že dolga leta.

 

Pogostost s soncem povezanih reakcij kože in alergij na sonce se je v zadnjih letih močno povečala. Kožni simptomi se pojavijo pri približno 20 % prebivalstva, povzroči jih izpostavljenost UV-sevanju sama ali v kombinaciji s sestavinami izdelkov za nego kože. Alergija je pogostejša pri ženskah.

 

Diagnoza tako imenovane polimorfne fotodermatoze (PFD) je postavljena pri približno 90 % vseh pacientov z alergijo na sonce. Je najpogostejša fotodermatoza v zahodni Evropi in v ZDA in pogosto prizadene več članov iste družine. Sproži jo oksidativni stres kožnih celic, ki ga med drugim povzročajo prosti radikali zaradi UV-sevanja. Pri večini prizadetih, skoraj 80 %, je UVA-sevanje tisto, ki sproži pojav PFD, pri 12 % je sprožilec UVB-sevanje in pri 8 % sta vzrok tako UVA- kot UVB-sevanje.

 

 

Katere oblike alergije na sonce poznamo?

  • Polimorfna fotodermatoza

Pojavi se pri 10–20 % prebivalstva, od tega 90 % žensk s svetlim tipom kože, raznovrstni pojavi – srbeče zatrdline, drobni mehurčki, pa tudi večje, rahlo izbočene eflorescence, ki se pojavijo od nekaj ur do nekaj dni po izpostavljenosti soncu.

 

  • Akne Mallorca

Akne so močno srbeče, pordele, lahko vnetne zatrdline na zgornjih okončinah in dekolteju, včasih tudi po ramenih, ki se največkrat pojavijo pri mastno-vlažni koži (sprožijo jih določene sestavine kozmetičnih sredstev in izpostavljenost UVA-žarkom). Pojavljajo se bistveno redkeje kot polimorfna fotodermatoza.

 

  • Fotoalergične oz. fototoksične reakcije

Kožne reakcije, ki so posledica izpostavljenosti UV-žarkom v kombinaciji z nekaterimi učinkovinami (ki jih vsebujejo izdelki za zaščito pred soncem ali kozmetični izdelki, dišave) ali UV-sevanja ob istočasnem jemanju določenih zdravil.

 

Zakaj je pri koži, nagnjeni k alergijah, priporočljiva uporaba tako imenovanih kremnih gelov?

Pri alergijah je pomembno, da vemo, za katero vrsto alergije gre. Pri sumu na kontaktno alergijo (npr. preobčutljivost na dišave ali konzervirna sredstva ipd.) se je potrebno vselej posvetovati z dermatologom. Alergija na sonce predstavlja vnetno reakcijo kože. Uporaba gelov, ki so bolj «vodeni« kot kreme, ima posebno prijeten učinek hlajenja. Pogosto so prizadete tudi velike površine in v tem primeru sta nanos in porazdelitev gela bolj preprosta. Zaradi svoje posebne sestave so lahko izdelani brez emulgatorjev.

 

Kateri preventivni ukrepi zares pomagajo?

Pogosto priporočajo uživanje kalcija – tako za preventivno uporabo (pred izpostavljenostjo soncu) kot tudi za terapijo pri že nastali alergiji. Vendar pa ni nobenih kliničnih oz. znanstveno zasnovanih študij, ki bi potrjevale njegov učinek. Podobno velja za uporabo multivitaminskih preparatov. Študije, v katerih so raziskovali ugoden vpliv povečanega uživanja različnih vitaminov z antioksidativnim delovanjem (kot so vitamin C ali E) na nastanek ali potek polimorfne fotodermatoze, niso bile uspešne.

 

Ali si kožo lahko utrdimo v solariju?

Najprej je pomembna izbira vrste počitnic. Področjem v bližini vode z intenzivnim UV-sevanjem (zlasti UVA) se je bolje izogibati. Uporaba solarija ne predstavlja dobro nadzorovanega utrjevanja kože (tako imenovani «hardening«). Slednja namreč pogosto vodi v razvoj alergije na sonce, saj UVA-žarki, ki jih uporabljajo v solarijih, pri večini pacientov sprožijo alergijo. Boljše od tega je utrjevanje («hardening«), ki poteka pod nadzorom dermatologa. Ta lahko najprej opravi testiranje na svetlobo, da določi valovne dolžine, ki sprožajo alergijo in glede na opravljene teste namensko (npr. z UVB) obseva kožo, pri tem pa

odmerke pačasi stopnjuje. V vsakem primeru je treba tudi preprečiti nastanek sončnih opeklin, saj imajo te lahko daljnosežne posledice.

 

Junij, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja