Akupunktura je v medicini dokaj mlada metoda zdravljenja, ki je pri ljudeh vedno bolj priljubljena, saj praktično nima stranskih učinkov. Pri nas jo medicina uporablja predvsem za lajšanje bolečin. Z njo uspešno zdravi glavobole in bolečine po poškodbah.
Akupunktura je zelo stara kitajska metoda zdravljenja, ki temelji na vbadanju iglic v točno določene točke na telesu. Čeprav jo danes pri nas marsikdo še vedno smatra za alternativno zdravljenje, je akupunktura že od konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let uradna metoda zahodne medicine. Zaradi nekaterih vidnih uspehov jo je Svetovna zdravstvena organizacija priznala in izdelala tudi listo bolezenskih stanj, pri katerih je priporočeno zdravljenje z akupunkturo. Pri nas izvajajo akupunkturo v Ambulanti za terapijo bolečine v Kliničnem centru v Ljubljani. Dr. Gorazd Požlep, specialist anesteziolog in vodja ambulante pravi, da z akupunkturo zdravijo predvsem kronično nemaligno bolečino, v zadnjem času pa se ukvarjajo tudi z drugimi oblikami bolečine, in sicer z maligno bolečino in pooperacijsko bolečino. Skrbijo tudi za to, da vsi bolniki, ki so bili operirani v kliničnem centru, prestanejo okrevanje s čim manjšimi bolečinami, vendar za to ne uporabljajo akupunkture.
Avtor: Katja Mohorič
»Če bi hoteli odvzeti pacientu vso bolečino, bi bili primorani uporabiti zelo veliko analgetikov, ki imajo veliko stranskih učinkov.«
»Smo eni redkih, ki nudimo pomoč preko napotnice, ki jo pacienti lahko dobijo pri osebnem zdravniku ali specialistu.«
»Osebno sem prepričan, da akupunktura deluje. Odkar je v zadnjih tridesetih letih prišla v Evropo, je deležna stalnih kritik, vendar so njeno delovanje potrdile številne študije.«
Obstajata dve vrsti akupunkture. Ena je klasična kitajska, ki temelji na osnovah izpred dva tisoč let, druga je bolj zahodna. »Sam sem pristaš zahodne smeri, ker menim, da je bilo takrat, ko je akupunktura nastajala, relativno malo znanja o fiziologiji in anatomiji človeškega telesa,« pojasnjuje dr. Gorazd Požlep in dodaja: »Nekatere razlage klasične kitajske smeri so mi z današnje perspektive delovale nepopolno. Res pa je, da obstaja več akupunkturnih točk, ki so na mestu, kjer potekajo živci. To so uspeli potrditi z raziskavami. Razlika med obema oblikama je v načinu obravnave pacienta. Pri tradicionalni akupunkturi se je potrebno strogo držati principov tradicionalne kitajske medicine ter pacienta in njegovo bolezen ali težavo obravnavati holistično, ne pa po posameznih organskih sistemih, kar je značilno za zahodno medicino. Diagnozo bi moral postaviti z gledanjem jezika, jemanjem anamneze, tipanjem pulza in podobnim, za kar pa danes v naših ambulantah nimamo toliko časa. Zato kombiniramo in uporabljamo nek izbor točk, ki so primerne za zdravljenje določenih bolezni.«
Kdo se zdravi z akupunkturo?
Prihajajo predvsem ljudje, ki si želijo olajšati bolečine. V ambulanti se večinoma ukvarjajo s kronično bolečino, ki ni rakastega izvora in ki je povezana z različnimi boleznimi ali bolezenskimi stanji. Pogosto gre za degenerativne spremembe na skeletu, glavobole, bolečine po poškodbah ali kronične bolečine po operacijah in nevropatske bolečine. To so bolečine posebne vrste, ki izhajajo iz poškodb živčnega sistema, kateri ima med drugim tudi nalogo zaznavanja in prevajanja bolečinskih impulzov. Ta vrsta bolečine je običajno zelo huda in obenem delikatna za zdravljenje. Ukvarjajo pa se tudi z dajanjem blokad, medikamentoznim zdravljenjem, svetovanjem in lajšanjem akutne bolečine.
Urgentni primeri ne čakajo
Ljudje izvejo za nas od svojih znancev ali prijateljev. »Smo eni redkih, ki nudimo pomoč preko napotnice, ki jo pacienti lahko dobijo pri osebnem zdravniku ali specialistu. Zanimanje je večje tudi zato, ker pri akupunkturi ni stranskih učinkov, kar pa seveda ne velja za zdravila. V ambulanti imamo dolgo čakalno dobo, vendar zato, ker delujemo triažno,« pojasnjuje dr. Gorazd Požlep. »Ko se prijavite k nam, lahko čakate en teden ali pa tudi manj, če gre za nujen primer. Vsak primer pregleda specialist, ki nato odloči, kdaj bo nekdo prišel na vrsto – takoj ali malo kasneje. Poudarjam, da na tak način obravnavamo vsa akutna stanja, zato za te ljudi ni čakalne dobe. Če pa je neka bolečina prisotna že več let, če človeka življenjsko ne ogroža in če človek zaradi tega ne trpi, mora počakati na čakalni listi. Čakalna doba je odvisno od števila urgentnih primerov. Lahko čakate tudi do enega leta. Pri zelo zahtevnih primerih in hudih bolečinah tretma podaljšamo, prav tako pri mladih, če dobro okrevajo, saj si vsak želi iti kmalu ponovno na delo, sicer pa poskušamo dati možnost čim več ljudem.«
Kako poteka zdravljenje?
Za zdravljenje z akupunkturo so umetno določili, da je potrebnih vsaj deset tretmajev. »Če gre za kako trdovratno zadevo ali akutno stanje, ki potrebuje dalj časa, jih naredimo tudi več,« pravi dr. Požlep. Na začetku vsakega bolnika pogledajo, zapišejo zapisnik in se med seboj posvetujejo, kdo bo določenega pacienta zdravil in kako. En tretma traja približno pol ure. V tem času pacienta nabodejo s steriliziranimi srebrnimi iglami v tiste predele, za katere menijo, da je potrebno, nato pacient nekaj časa leži. Včasih to kombinirajo tudi z elektriko, čemur pravijo elektroakupunktura. Na igle dajo majhen generatorček, ki stimulira točke z električnimi impulzi. Stimulirajo jih lahko tudi z laserjem, vendar to metodo malo uporabljajo, ker je precej zamudna, delujeje pa le na eno točko. Vseeno pa jo včasih uporabijo.
Kakšni so uspehi?
»Po naših izkušnjah bi lahko rekli, da je akupunktura najbolj primerna za lajšanje migrenskih in drugih vrst glavobolov, degenerativnih sprememb, ki se lahko zdravijo samo z rehabilitacijo oz. z raznimi masažami, ter takšnih težav, pri katerih zahodna medicina nekako odpove – tam je mesto za akupunkturo, saj nima hudih stranskih učinkov,« pojasnjuje dr. Požlep in dodaja: »Metoda je precej neboleča, saj zabadamo igle relativno plitvo. Rad bi poudaril tudi to, da lahko z akupunkturo pomagamo na tistih področjih, kjer zahodna medicina pusti človeka, da si pomaga sam.« V ambulanti se najpogosteje ukvarjajo z glavoboli, bolečinami v križu in vratnem delu hrbtenice ter z bolečinami po poškodbah. Akupunkturo večkrat kombinirajo tudi z blokadami, saj se je glede na izkušnje izkazalo kot zelo učinkovito.«
Ali se lahko bolečina odpravi?
V medicini na splošno velja, da lahko bolečino merimo. Bolečina se meri tako, da jo človek razvrsti na lestvici od 0 do 10. 0 predstavlja stopnjo, ko nič ne boli, 10 pa predstavlja stopnjo največje možne bolečine. Splošno sprejeto je, da je vse, kar je pod tri, dobro. »Če bi hoteli odvzeti pacientu vso bolečino, bi bili primorani uporabiti zelo veliko analgetikov, ki imajo veliko stranskih učinkov,« pojasnjuje dr. Požlep. »Pod tri smo zadovoljni, nad tri pa je potrebno že kaj narediti. Je pa res, da se ta skala dobro obnese pri akutni bolečini, pri kronični pa ne, saj je ta bolj kompleksna, ker nanjo vpliva več faktorjev in ne le impulzi, ki prihajajo iz poškodovanega ali obolelega mesta.«
Si lahko pomagamo tudi sami?
Z akupunkturo ne, lahko pa si z akupresuro, kjer se masirajo posebne točke, pravi dr. Požlep. »Osebno sem prepričan, da akupunktura deluje. Odkar je v zadnjih tridesetih letih prišla v Evropo, je stalno deležna nekih kritik, vendar so njeno delovanje potrdile številne študije. Za drage konvencionalne načine zdravljenja ne moremo reči, da so stoodstotno učinkoviti. To velja tudi za akupunkturo. Za določena stanja je dokazano, da je zelo primerna, za določena pa ne, vsekakor pa ima svoje mesto v medicini.«
Zakaj je akupunktura učinkovita?
Kljub številnim poizkusom natančnega delovanja akupunkture v bistvu ne zna nihče pojasniti, meni dr. Požlep. »Vemo to, da imamo lastne endogene snovi – endogene opioide, ki jih sproščamo, da zmanjšujemo bolečino. Zunanji opiodi, na primer morfin, delujejo enako. Ko so poizkušali nekemu človeku odvzeti bolečino in so mu dali nalokson, ki blokira receptorje za morfin in endogene opioide, se je deloma prekinila tudi akupunkturna analgezija. Deloma se delovanje odvija preko sistema hormonov, v celoti pa tega ne znamo pojasniti. Po kitajski teoriji gre za neravnovesje pretoka energije po telesu, ki ga lahko z akupunkturo ponovno spravimo v ravnovesje. Na zahodu smo to definirali tako: kjerkoli posadiš v telo nek tujek, začne telo samo od sebe sproščati različne snovi za povečano prekrvitev, in to je potem tisto, kar deluje in ima vpliv na dogajanje v telesu.«
Marec, 2008
