Kaj je aromaterapija?

Že grški antični zdravnik Hipokrat, ki se ga je prijel vzdevek »oče znanstvene medicine«, je zapisal, da pot do zdravja pelje mimo vsakodnevne dišeče kopeli in aromamasaže. Izraz aromaterapija izvira iz grške besede aroma, ki pomeni pikanten vonj ali okus, danes pa ima širši pomen in označuje dišavo, ter therapei, ki pomeni zdravljenje ali nega. Aromaterapija torej pomeni zdravilna nega s pomočjo dišav.

Aromaterapija ima dolgo zgodovino. Že stari Egipčani naj bi bili pravi mojstri v vsestranski uporabi aromatičnih izdelkov. Verjeli so, da aromatične snovi dobro učinkujejo na telo in dušo, o čemer pričajo tudi dešifrirani hieroglifski zapisi, kako so z dišečimi pripravki zdravili depresijo in bolezni živčevja. Egipčani pa so aromatične rastline in olja uporabljali tudi za balzamiranje mrtvih.

Ostali okoliški narodi so se učili od Egipčanov, prav tako Grki in Rimljani, v kitajskem zeliščarstvu pa aromatična olja uporabljajo že več tisočletij. Trgovske povezave z Bližnjim vzhodom, ki so se razvile v 12. stoletju pod vplivom križarskih vojn, so omogočile uvoz začimb, zelišč in eksotičnih dišav. V 19. stoletju je popularnost aromaterapije začela upadati, nato pa se je zanimanje za uporabo eteričnih olj in za zdravljenje z njimi v 20. stoletju ponovno prebudilo.

Izraz aromatherapie je izumil francoski kemik R. M. Gattefosse, ki se je ukvarjal z eteričnimi olji kot o možni sestavini v kozmetičnih izdelkih. Pri delu v laboratoriju je prišlo do eksplozije, pri tem pa si je Gattefosse hudo opekel roko. Najverjetneje je povsem refleksno roko pomočil v bližnjo posodo s sivkinim oljem. Presenečen je bil, ko se je roka pozdravila v zelo kratkem času, ne da bi prišlo do okužbe, opeklina pa tudi ni pustila brazgotine. Nato se je odločil za proučevanje eteričnih olj, čemur so sledili tudi nekateri drugi znanstveniki in zdravniki.

Aromaterapija je s porastom wellness centrov in kozmetičnih salonov doživela velik razcvet. Njeni zagovorniki trdijo, da je aromaterapija koristna pri »dopolnilnem« zdravljenju, je dobra preventiva in odlično sredstvo za sproščanje in pomiritev, dodatna lepotilna nega, primerna za čiščenje in odišavljanje doma itd.

Aromaterapija in eterična olja

Ena od definicij pravi, da lahko aromaterapijo definiramo kot uporabo eteričnih olj za izboljšanje zdravja in telesne ter duhovne vitalnosti, ki se najpogosteje izvaja z inhaliranjem ali nanosi na kožo. Definicija se nadaljuje: »Eterična olja oz. rastlinske esence vsebujejo številne snovi, med drugim tudi vitamine, naravne antibiotike in antiseptike. Ker pa imajo olja različnih rastlin različne lastnosti, je dobro, da se z njimi pred uporabo dobro seznanimo.«

Eterična olja so sestavni del rastlin in vsebujejo značilno dišečo sestavino. Tvorijo jih ogljikovi hidrati, med katerimi so najpomembnejši terpeni in sekviterpeni. Eterična olja pa vsebujejo tudi kisline, alkohole, aldehide, fenole, estre, ketone, fenolske estre in ostale spojine. Raznovrstnost vonjav izhaja iz zapletene kemične sestave vsakega eteričnega olja.

Pridobivanje eteričnega olja

Eterična olja so produkt rastlinske presnove. Nahajajo se v različnih delih rastlin: v popkih, cvetovih, vejah, listih, semenih, skorji semen, steblih, deblu, lubju, smoli in koreninah. Rastline vsebujejo zelo majhne količine eteričnih olj, in sicer od 0,02–1 %, le določene rastline vsebujejo večji odstotek eteričnega olja.

Obstajajo številne metode pridobivanja eteričnih olj, izbira pa je odvisna od vrste surovin, od lastnosti olja, ki ga želijo pridobiti, od količine eteričnega olja v rastlini in od namenskosti olja. Najpogostejši načini pridobivanja so destilacija, stiskanje in ekstrakcija s topili, poznamo pa še strganje, prešanje, maceracijo, filtriranje, ekspresijo itd.

Kakovost in opozorila

Večino proizvedenih eteričnih olj porabijo v živilski in farmacevtski industriji ter v proizvodnji kozmetike in parfumov. V prodaji najdemo pretežno razdredčena olja, za aromaterapijo pa je treba uporabljati samo najboljša in najčistejša naravna eterična olja, ki pa jih na trgu ni ravno veliko. Aromaterapevtski strokovnjaki trdijo, da sta od celotne količine olj, ki jo najdemo na trgu, zgolj 2 % aromaterapevtske kakovosti. Prava eterična olja niso pakirana v plastičnih in prozornih stekleničkah, temveč v temnih steklenih stekleničkah. Prav tako ne morejo imeti vsa olja enake cene, saj so nekatere surovine bolj dostopne kot druge. Številni »proizvajalci« ponarejajo eterična olja in njihovo količino povečujejo z redčenjem, največkrat z osnovnimi olji, alkoholom in s kemičnimi topili. Samo redčenje sicer ni napačno, vendar mora biti označeno na etiketi, kar tudi vpliva na nižjo ceno.

Ker so eterična olja izredno koncentrirana, je zelo pomembna pazljiva uporaba, zato rajši uporabimo manjšo kot preveliko količino. Nekatera olja lahko namesto zaželenega učinka povzročijo kontraindikacije, če jih uporabljamo v prevelikih količinah. Glede oralnega uživanja eteričnih olj so mnenja različna, zato se temu rajši izogibajmo, prav tako eterična olja hranimo izven dosega otrok. Na kožo ali sluznico ne nanašamo nerazredčenih eteričnih olj. Pred prvo uporabo določenega olja opravimo manjši test ugotavljanja alergičnosti, denimo na spodnji strani zapestja. Pri uporabi eteričnih olj pa velja tudi posebna previdnost pri otrocih, nosečnicah, epileptikih, starejših osebah in osebah, ki okrevajo po boleznih ali imajo oslabljen imunski sistem.

Uporaba

Za dva osnovna načina uporabe eteričnih olj veljata inhalacija in kožni nanos.

Inhaliranje (neposredno ali posredno) lahko uporabimo v primeru težav z dihali, pri zmanjševanju stresa, glavobolu itd., vendar neposredno inhaliranje ni priporočljivo za astmatične bolnike.

Pri kožnem nanosu je najpogostejša masaža, ki jo izvajamo z mešanico osnovnih (mandljevo, sončnično, grozdno, sojino, jojobino olje itd.) in eteričnih olj. Za blago mešanico velja 1-odstotna raztopina, za normalno pa 2,5-odstotna raztopina. Tako denimo za 1-odstotno potrebujemo 2 kapljici na 10 ml osnovnega olja, za 2,5-odstotno pa 5 kapljic eteričnega olja na 10 ml nosilnega olja. Masaža spodbuja presnovo, sprošča napete mišice, izboljša krvni in limfni pretok, zmanjšuje napetosti itd.

Za lokalno mazanje uporabimo 3,5-odstotno raztopino, ki jo nanašamo na boleče mesto. Pri obkladkih kanemo 1 kapljico olja v deciliter vode, dobro premešamo, namočimo tkanino ter z njo pokrijemo boleče mesto, temperatura obkladka pa naj bo odvisna od tegobe, ki jo zdravimo. Za koristno aromaterapevtsko metodo velja tudi kopel, kajti olja istočasno absorbiramo skozi kožo in vdihujemo. Ker olje ni topno v vodi, potrebujemo emulgator, in sicer je to lahko sladka smetana. V deciliter sladke smetane zmešamo do 60 kapljic eteričnega olja in zlijemo v vodo.

Eterična olja uporabljamo za čiščenje, razkuževanje in odišavljanje doma, za nego telesa in obraza (pripravimo si lahko olje, piling, masko ipd.), lasišča, pripravimo pa si lahko tudi svoj parfum.

Določena eterična olja pa so lahko tudi v pomoč pri zdravljenju manjših zdravstvenih težav. Izbor ali mešanica olj je odvisna od tegobe, ki jo želimo odpraviti. Nikoli ne mešamo več kot 3 oz. 4 različnih olj. Naj omenimo le nekaj eteričnih olj, ki delujejo blagodejno na počutje in zdravje.

Zanimivost (1):

V mazilih, ki so jih našli v Tutankamonovi grobnici, so odkrili kadilno bozvelijo, ščetinovko in smolo gumijevca, in zanimivo, še vedno je bilo čutiti njihov vonj. Tutankamon je vladal okoli leta 1361–1351 pr. n. št., grobnica pa je bila odprta leta 1922.

Zanimivost (2):

Za 1 kg eteričnega olja sivke potrebujejo 100 kg rastline.

Za 1 kg eteričnega olja palmarose potrebujejo 600 kg rastline.

Za 1 kg damaščanske vrtnice potrebujejo 4–5 ton cvetnih listov.

Za 1 kg eteričnega olja melise potrebujejo kar 7 ton rastline.

VIRI:

Stefania Del Principe: Eterična olja; Charla Devereux: Aromaterapija; Ivan Dimitrov: Aroma in fito terapija; Clare Maxwell-Hudson: Aromatska terapija in masaže; Slobodanka Poštić: A kot aromaterapija

December, 2008