Kot že samo ime pove, je manualna terapija tista, ki se izvaja z rokami. Pomemben je torej dotik in ne zdravila, ki jih navadno uporabljamo pri raznovrstnih težavah. Kaj torej lahko zdravimo na tak način, katere vrste terapevtskih tehnik vključuje manualna terapija in kako učinkovite so? Torej, kako si lahko pomagamo z manualno terapijo?
Avtorica: Katja Štucin
Del tradicionalne medicine, poimenovan manualna terapija, zajema vrsto različnih terapevtskih tehnik. Ročne tehnike so zelo dodelane, prav tako so definirana načela, na podlagi katerih deluje. Bistvo terapije je, da bolnika obravnava celostno, kar pomeni, da vključuje celoten pregled, postavljanje diagnoze s prognozo, izvajanje terapije in svetovanje. Manualni terapevt se osredotoča na strukturo telesa, se pravi kosti, sklepe in mišice in s terapijo, ki deluje na živčno-mišično-skeletni sistem, želi odpraviti njegovo zmanjšano funkcijo in bolečine ter poškodbe. Osredotoča se na ponovno vzpostavitev normalnega položaja omenjenih delov telesa in njihovo naravno gibanje. Poudarek je na vzpostavitvi harmonije v telesu bolnika.
Zdravljenje brez zdravil
Pomembno pri manualni terapiji je, da terapevt s svojim visoko usposobljenim občutkom za dotik prepozna in posledično zdravi vzroke za bolečine pri posamezniku. Tudi pri nas že obstaja šolanje za tovrstne terapevte, ki si na tak način lahko pridobijo teoretično, praktično in klinično znanje. Diferencialna diagnoza in ocenjevanje statusa bolnika sta pomemben del usposabljanja za manualne terapevte, zato terapevt zna prepoznati stanje bolnika.
Vsekakor se spodbuja individualni pristop, natančen premislek terapevta o možnih vzrokih za bolezen, pri težavah v mišično-skeletnem sistemu so lahko prizadete funkcije živčevja, vzroki pa lahko tičijo tudi drugje. Pomembni so razvojni, čustveni, bakteriološki, prehranski in še nekateri dejavniki. V osnovi pa je seveda pomembno vzdrževanje ustreznih strukturnih in mehanskih funkcij. Ne nazadnje je pri manualni terapiji velika prednost to, da ne vključuje invazivnih oblik zdravljenja, med drugim zdravil. Kot taka je primerna za vse ljudi vseh starosti, tudi otroke.
Potek zdravljenja
Bolnik obišče specialista manualne medicine, ki opravi res natančen pregled pacienta. Ravno diagnostika je pomemben del tovrstnega zdravljenja. Terapevt se s pacientom pogovori, skupaj pregledata morebitne predhodne izvide, nato terapevt izvede manualni pregled, in sicer oceni držo ter gibanje in preveri celotno gibljivost sklepov, mišic, tetiv ter vezivnega tkiva. Ob tem ugotovi stanje hrbtenice ter živčnega sistema, tonus mišic in preveri reflekse. S pomočjo podrobne anamneze se specialist manualne medicine odloči, ali je potrebna še kakšna dodatna preiskava ali pa določi individualno terapijo s kombinacijo različnih tehnik, ki jih nato izvede strokovno in varno v skladu s pridobljeno izobrazbo. Ob tem pacientu posreduje tudi znanje o podpornih vajah, ki jih lahko izvaja sam doma.
Učinkovitost manualne terapije
Manualni terapevti zagotavljajo, da je tovrstno zdravljenje učinkovito pri številnih težavah, predvsem vključuje zdravljenje v vratnem, prsnem in ledvenem predelu hrbtenice in težav, ki so s tem povezane. Možno je rešiti na eni strani tako težave z glavo, vratom in rameni, kot tudi s sklepi oz. gibljivostjo, revmo in mravljinčenjem oziroma omrtvelostjo udov. Pomagala naj bi pri nestabilnosti pri hoji, športnih poškodbah, vnetju živcev, išiasu in ne nazadnje pri motnjah prebavnega trakta. V tem hitrem tempu življenja jo mnogi uporabljajo zaradi stresa, migren, glavobolov, šumenja v ušesih, nespečnosti in celo depresije. Če manualni terapevt presodi, da manualna terapija za posameznika z določeno težavo ne bo dovolj učinkovita, le-tega napoti k splošnemu zdravniku in ta dalje k določenemu specialistu za posamezno področje.
Pozitivne in negativne posledice
Pozitivne posledice so vsekakor popolna ozdravitev, vendar je treba opozoriti tudi na morebitne negativne posledice manualne terapije. Nekaterim bolnikom lahko le-ta pomaga že prvič, spet drugi morajo obiskati manualnega terapevta večkrat, v povprečju naj bi bilo za določeno nevšečnost dovolj pet obiskov. Vsekakor je tako kot pri vseh podobnih zdravljenjih dobro preveriti tudi kakovost posameznega strokovnjaka, ki naj bo tovrstno dobro izobražen. Po sami terapiji pa je treba natančno in dosledno upoštevati napotke izbranega specialista manualne terapije, sicer lahko pride tudi do negativnih posledic. Prav tako se je po terapijah treba izogibati na eni strani pregrevanju telesa in na drugi mrazu ter prepihu. Če izvzamemo nekatere dejavnike tveganja, je manualna terapija lahko zelo učinkovita. Še ena od slabosti pa je, da je njeno področje uporabe omejeno predvsem na nekatere bolezni hrbtenice in gibalnega sistema.
