Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
posteljnina

Partner, hišni ljubljenček, otroci? Morda glivice, bakterije, pršice? V postelji preživimo dobršen del življenja, po nekaterih raziskavah kar tretjino. Medtem ko z versko blaznostjo ribamo tla v dnevni sobi in čistimo kopalnico, pa vse prepogosto pozabimo na primerno skrb za posteljnino in vzmetnico, na kateri, če ne drugače, preživimo tudi osem ur dnevno.

Avtorica: Nika Arsovski

Posteljnino menjajte enkrat na teden

Posteljnino bi bilo po priporočilih strokovnjakov treba menjavati vsaj enkrat tedensko, saj bi se le na ta način lahko izognili vsej umazaniji, ki se nakopiči v vlaknih: olja, ostanki hrane, znoj, pršice … Seznamu s ‘prebivalci’, ki kaj hitro najdejo dom v naši posteljnini, ni videti konca. Madeži, ki nastanejo v naši postelji, so kot nalašč za razvoj bakterij, ki lahko sprožijo nastanek kožnih bolezni ali nečistoč. V primeru težav z aknami je čiščenje kože odveč, če primerno ne menjamo tudi prevleke na vzglavniku. Umazanija se namreč prenese na očiščen obraz. Bakterije lahko vodijo tudi v bolezen očesne veznice, ki jo izzove stik z alergeni iz zraka.

Stare vzmetnice so leglo pršic

Med ‘bitji’, ki se lahko kaj hitro namestijo v naši postelji, so pršice, ki s prostim očesom niso vidne. Poznamo več kot 50 tisoč različnih vrst, najpogostejša vrsta, s katero si delimo posteljo, pa je slepa pršica. Gre za vrsto, ki jo zelo težko izselimo iz postelje. Hrani se namreč z našo odmrlo kožo, poleg tega pa se v posteljnini in vzmetnici tudi razmnožuje. Trdo se drži same podlage, zato jo je težko odstraniti. Sama pršica sicer ni alergena, zato pa lahko alergije izzovejo izločki in posebni proteini, ki so v njih ter jih najdemo v tekstilnih izdelkih. Izpostavljenost alergenom lahko vodi v razvoj alergij in astme pri otrocih. S pršicami se seznam tujkov v naši postelji še zlepa ne konča. Najvišja koncentracija je prav v ležišču, predvsem stare vzmetnice so odlično leglo pršic. Med spanjem se naša koža obnavlja, to pomeni, da se odmrle kožne celice odstranjujejo, poteka pa tvorba novih. Prav zato je v naši postelji tudi kopica odmrle kože, ki se je odstranila ponoči. Čez dan odmre kar milijon kožnih celic, si lahko predstavljate, koliko jih konča v vaši postelji?

Znoj, olja, kri, slina, spolne tekočine …

Nič drugače ni niti z znojem. Vsak človek namreč na dan z znojenjem izloči približno tri litre tekočine, od tega ponoči vse od četrt do pol litra. Na količino izločenega znoja vplivajo številni dejavniki, kot so temperatura v prostoru, hrana ali stres, vendar pa dejstvo ostaja: naša posteljnina pridno vpija znoj in sčasoma dobi temu primeren vonj. Tako kot znoj se tudi olja, ki jih izloča naša koža, vpijejo v tkanino posteljnine in jo zamažejo. Poleg znoja in olj se ponoči lahko tudi slinimo, slina pa pristane na našem vzglavniku in postane pribežališče bakterij. Morda nevede zakrvavimo iz rane, dobimo menstruacijo ali pa izločimo celo kapljico urina. Vse te tekočine se vpijejo v našo posteljnino in vzmetnico. Pozabiti ne gre niti na izločke, ki nastanejo med spolnim odnosom. Predvsem pazljivi moramo biti ob menjavanju posteljnine v času bolezni. Kadar nas povišana telesna temperatura ali kakšno drugo bolezensko stanje poleži v posteljo, tam prebijemo še nekoliko več časa, virus pa se lahko kaj hitro skrije tudi v našo posteljnino. To je tako treba, ko si opomoremo, dobro preprati, poleg tega pa je treba temeljito zračiti tudi sobo.

Dlake hišnih ljubljenčkov in drobtinice za mikroorganizme

Ste ponosen lastnik hišnih ljubljenčkov, ti pa se ponoči crkljajo kar v vaši postelji? V tem primeru je menjavanje posteljnine še pogostejše. Prav tako se alergeni hišnih ljubljenčkov pojavijo v vaši postelji, čeprav niste lastnik kosmatinca. Prinesete jih lahko kar na oblačilih, alergeni pa so lahko prisotni leta in leta, saj so lahki in lepljivi. Lahko sodite tudi med tisto strujo ljudi, ki si rada med rjuhami privošči zajtrk ali večerni prigrizek. Če ste morda prebrali zgodnje vrstice, vas bo ves tek minil, če ne, pa dvakrat preverite svojo posteljo. Čeprav med jedjo pazite, se med vašo posteljnino znajdejo drobtinice in drugi ostanki hrane, ti pa lahko privabijo številne organizme. Raziskave so pokazale, da lahko nekaj let stari vzglavniki vsebujejo več vrst glivic, med drugim tudi zunanje bakterije, kot sta pelod in prah. Vse to med spanjem vdihujemo, zaradi česar se lahko pojavi kašelj ali kihanje, če ne drugače, vsaj zamašen nos.

Kako pogosto je treba skrbeti za čistočo postelje?

Naša skrb za higienično okolje v spalnih prostorih je bistvenega pomena. Vzmetnice naj bi čistili enkrat mesečno, enkrat letno pa naj bi jo čez noč izpostavili temperaturam pod lediščem, saj bi se tako znebili mikroorganizmov in ostalih prebivalcev. Sicer je že skrajni čas, da se znebite stare vzmetnice, strokovnjaki priporočajo, da jo zamenjate na vsakih sedem let. Če vas je strah pršic in alergij, ki jih prinašajo, je morda smiselno izbrati vodno posteljo. Priporočljivo je tudi zamrzovanje vzglavnikov in odej, ki naj bi jih sicer prali vsaj dvakrat letno. Sintetične blazine in odeje so precej bolj higienične od organskih materialov.

Posteljnino peremo vsak teden na 60 stopinj Celzija, če uporabljate belo posteljnino, jo lahko tudi prekuhate. Ne pretiravajte s temperaturo vode pri pranju, saj boste tako uničili tkanino. Na severu je stalna praksa tudi nadvložek, ki ga preprosto poveznejo čez vzmetnico in je pralen v stroju. Kaj pa lahko storijo alergiki v boju s pršico? »Temperatura nad 60 in pod 0 stopinj Celzija uničuje pršico. Priporoča se pranje posteljnine enkrat tedensko. Čez vzmetnico, ker se je ne da oprati, je priporočljivo dati protialergijsko prevleko, ki zadržuje alergen. Tudi odejo in vzglavnik je občasno priporočljivo prati na 60 stopinj Celzija. V zimskem času je poceni in koristen ukrep celotno posteljnino zračiti zunaj, sploh če je temperatura pod lediščem,« priporoča doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. int. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Podaljšajte življenjsko dobo posteljnine

Pri ravnanju s posteljnino velja biti pozoren tudi, če želite kar se da podaljšati njeno ‘življenjsko dobo’. Pri pranju rjuh in vzglavnikov naj temperatura ne bo previsoka, saj vroča voda skrči vlakna in jih poškoduje. Pisano posteljnino obrnite z notranjo stranjo navzven, da zaščitite barvo. Da zaščitite pralni stroj, perite dva vzglavnika naenkrat, če jih sušite v sušilnem stroju, pa izberite nižjo temperaturo. Vzmetnice na tri mesece presesajte z globinskim sesalnikom, v času dopusta pa slecite rjuho in posteljnino, da se lahko vzmetnica osveži. Posteljnine prav tako ne perite skupaj z brisačami, saj le te puščajo veliko vlaken, ki se ujamejo med rjuhe. Groba vlakna brisač lahko poškodujejo rjuhe in skrajšajo rok uporabnosti. Posteljnine prav tako ne puščajte predolgo v pralnem stroju, saj bo izgubila prijeten vonj in se zmečkala. Kakšno čistilo uporabiti za pranje posteljnine? Izberite manj agresivno sredstvo, saj gre za pogosto (enkrat tedensko) pranje, poleg tega ne pretiravajte s količinami.

Temperatura nad 60 in pod 0 stopinj Celzija uničuje pršico. Priporoča se pranje posteljnine enkrat tedensko. Čez vzmetnico, ker se je ne da oprati, je priporočljivo dati protialergijsko prevleko, ki zadržuje alergen. Tudi odejo in vzglavnik je občasno priporočljivo prati na 60 stopinj Celzija. V zimskem času je poceni in koristen ukrep celotno posteljnino zračiti zunaj, sploh, če je temperatura pod lediščem.

Med ‘bitji’, ki se lahko kaj hitro namestijo v naši postelji, so pršice, ki s prostim očesom niso vidne. Poznamo več kot 50 tisoč različnih vrst, najpogostejša vrsta, s katero si delimo posteljo, pa je slepa pršica. Gre za vrsto, ki jo zelo težko izselimo iz postelje. Hrani se namreč z našo odmrlo kožo, poleg tega pa se v posteljnini in vzmetnici tudi razmnožuje.

 

ABC

A Posteljnino menjajte enkrat na teden.

B Temperatura nad 60 in pod 0 stopinj Celzija uničuje pršice.

C V zimskem času lahko posteljnino prezračite zunaj.

Ne spreglejte

Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Gre za propadanje ovojnice živčnih vlaken, vzroki za to bolezen
Preberi več
Črevesje je zelo kompleksen organ in obsega celo mrežo živčnih celic. To omrežje je po svoji zgradbi prav tako zapleteno
Preberi več
Poporodno obdobje je za žensko čas, v katerem se srečuje z vrsto sprememb. Telo je v stanju preobrazbe in iskanju
Preberi več
Nova normalnost, v kateri živimo danes, pred nas postavlja velik izziv. Življenjski tempo postaja vse hitrejši in vsak dan se
Preberi več
Do raka pljuč pride zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje je to v pljučih, redkeje se zgodi v sapnici
Preberi več
Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več