Naredili smo prve hitre korake v poletje. Mnoge zdaj čakajo krajša ali daljša potovanja v bližnje ali pa bolj eksotične kraje. Ne glede na trajanje in cilj poti je priporočljivo potovanje dobro načrtovati. Še zlasti se je dobro pozanimati glede epidemioloških razmer in kako je z vračanjem v domovino.
Načrtovanje je zelo pomembno takrat, kadar se na pot odpravi vsa družina, družina z majhnimi otroki, nosečnice, doječe matere ali bolniki s kroničnimi boleznimi. Pomemben sestavni del prtljage je zato potovalna lekarna, ki jo prilagodimo cilju, načinu, trajanju, namenu in dejavnostim na potovanju ter starosti, spolu, psihofizični kondiciji in predhodnemu zdravstvenemu stanju popotnikov (kronične bolezni, predhodne poškodbe, operacije). Ne smemo pa pozabiti niti na zavarovanje.
Avtorica: Adrijana Gaber
Na potovanju so popotniki izpostavljeni zdravstvenim težavam in nevarnostim za zdravje, naj bo poškodbam ali boleznim. Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki je driska, sledijo okužbe dihal in kože ter vročinska stanja. Bolezni na potovanju so lahko le neprijetnost, kot je blaga driska, prehlad, vnetje žrela in sečil, lahko pa tudi resno ogrozijo življenje (npr. malarija, prometne nesreče, krvni strdki v globokih venah nog – venske trombembolije na dolgih letih zaradi utesnjenega sedenja, dehidracije in pomanjkanja gibanja ter strdki v pljučih). Na potovanjih nemalokrat nastopijo težave tudi v zvezi s časovnim zamikom (npr. aplikacija inzulina pri bolnikih s sladkorno boleznijo, motnje cirkadianega ritma …), vodilni vzroki smrti na potovanju pa so bolezni srca in ožilja ter nesreče oziroma poškodbe.
Zaradi navedenih nevarnosti za zdravje je pomembno načrtovanje bivanja med potovanjem in tudi poti tja in nazaj. Načrtujte in pozanimajte se o nalezljivih boleznih na tem območju, preskrbi s pitno vodo, neoporečnosti hrane, zunanji temperaturi podnevi in ponoči, vrsti žuželk, o zdravstveni službi in oskrbi v primeru potrebe po zdravstveni oskrbi (telefonska številka in naslov).
Za potovanje se je treba dobro psihofizično in zdravstveno pripraviti. Zdravstvena pripravljenost pri zdravih, še zlasti pa pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, naj obsega posvet ali pregled pri osebnem zdravniku oziroma pediatru, pred eksotičnimi potovanji pa tudi posvet v ambulanti za potnike ter pripravo potovalne lekarne. Pred odhodom je zelo priporočljiv pregled pri zobozdravniku.
Potovalna lekarna
Vsebino prilagodimo državi, ki jo obiščemo, delom dežele (mestu ali podeželju), načinu potovanja in bivanja, trajanju potovanja, načrtovanim dejavnostim, starosti popotnikov, morebitnim predhodnim zdravstvenim težavam in kroničnim boleznim, morebitnim kontraindikacijam za jemanje zdravil ter individualnim izkušnjam s prejšnjih potovanj. Vsekakor pa naj bo na potovanjih poleti na prvem mestu zaščita pred soncem.
Potovalna lekarna naj vsebuje sanitetni material (razkužilo za kožo, obliži, sterilni zloženci, komprese, povoji, bel lepilni trak, elastični povoj, pestovalna ruta, steristrip, rokavice za enkratno uporabo), pripomočke za higieno (vlažilni in navadni papirnati robčki, termometer, pinceta, pinceta za odstranjevanje klopov, ostre škarje, ščipalnik za nohte, varnostne sponke, ušesni čepki, injekcijska igla in brizgalka), pa tudi pripomočke za bivanje (repelent proti komarjem oziroma klopom, mreža proti komarjem, spirala proti komarjem, krema za sončenje z ustreznim zaščitnim UVA- in UVB-faktorjem, sončna očala, zaščitno pokrivalo, kondomi, tamponi, vložki, če imate dojenčka, plenice, sterilizator za vodo in stekleničke).
Dodajmo tudi zdravila
(tablete, sirup ali svečke za zniževanje vročine in proti bolečinam – paracetamol in nesteroidni antirevmatiki, tablete ali sirup in gel proti alergiji – antihistaminiki, tablete proti zgagi in spahovanju – antacid ali H2 antagonist, antibiotično kremo ali kapljice za oči, kapljice za nos, pastile za boleče in vneto žrelo, antibiotična krema za kožo, tablete proti potovalni slabosti, uspavalo, svečke proti kratkotrajnemu zaprtju, zdravila, ki jih redno jemljemo, specifične probiotike za preprečevanje driske na potovanju, prašek za rehidracijo, po posvetu z zdravnikom antibiotik proti driski, antibiotik širokega spektra, antibiotik za zdravljenje okužb spodnjih sečil, tablete ali svečke proti bruhanju, tablete proti krčem).
Vsekakor v potovalni lekarni ne smeta manjkati antipiretik (sredstvo za zniževanje povišane telesne temperature) in analgetik (sredstvo za lajšanje bolečin), kot sta paracetamol in nesteroidni antirevmatik (npr. ibuprofen, diklofenak, naproksen …). V primeru alergije na sonce in hrano priporočamo tablete antihistaminika, za blaženje srbečih pikov na koži pa antihistaminik v obliki gela. Če imate težave s potovalno slabostjo, vzemite primerna zdravila proti slabosti, bruhanju in omotici ter ob zaužitju upoštevajte opozorila proizvajalca glede upravljanja vozil (npr. difenhidramin). Po posvetu z osebnim zdravnikom poskrbite tudi za primerna zdravila za nespečnost in za strah pred letenjem. Njihova farmacevtska oblika naj bo prilagojena jemanju na poti, ko bomo morda brez vode in jih bo treba raztopiti v ustih ali žvečiti.
Za dva tedna več
Potovalna lekarna naj vsebuje tudi zdravila, ki jih redno jemljemo zaradi kroničnih bolezni (zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka, angine pektoris, astme, hemofilije, holesterola, Parkinsonove bolezni …) ali preventivno (kontracepcijske tablete, injekcije adrenalina ob alergiji na čebelji pik …). Količina zdravil za kronične bolezni naj zadostuje za čas, ki je daljši za dva tedna od časa našega potovanja, če bi na primer potovanje nepredvidoma morali podaljšati.
Popotnik s kronično boleznijo naj ima pri sebi zdravniško potrdilo v angleščini s kratkim opisom bolezni (diagnoza naj bo v latinščini) in seznamom zdravil, ki jih redno jemlje (navedeni naj bodo tovarniško in generično ime zdravila in odmerki). Če med potovanjem pride do zapletov, bodo te informacije neprecenljive. Za prestop meje potrebujemo tudi zdravniško potrdilo za prenašanje uspaval, narkotičnih analgetikov, inzulina in seta za injiciranje inzulina ter seta za samopomoč ob alergični reakciji.
Pri zdravniku ali farmacevtu preverite vpliv izpostavljanja soncu in jemanja zdravil zaradi možnosti fotosenzibilizacije. Številna zdravila lahko ob sočasnem izpostavljanju sončnim žarkom sprožijo v telesu preobčutljivostne reakcije, ki se pokažejo kot izpuščaj na koži: nesteroidni antirevmatiki, antiaritmiki, tiazidni diuretiki, triciklični antidepresivi, kemoterapevtiki, oralni antidiabetiki, sulfonamidni, tetraciklinski in kinolonski antibiotiki, antihistaminiki in dermalni pripravki. Take reakcije lahko nastanejo tudi ob uporabi pripravkov iz zdravilnih rastlin (šentjanževka), pogoste pa so tudi ob uporabi kozmetičnih izdelkov (dišave, odišavljena mila, vodice po britju, šamponi z dodatkom premogovega katrana, kreme za beljenje kože, kreme z alfa in beta hidroksi kislinami, kreme za sončenje z derivati paraaminobenzojske kisline).
Shranjevanje zdravil
Potovalna lekarna naj bo na enem mestu v priročni torbici in na varnem pred otroki. Zdravila pustite v originalni embalaži in zadržite navodilo za uporabo. Med transportom in med bivanjem morajo biti zdravila shranjena na primerni temperaturi, skladno z navodili za uporabo. Praviloma se shranjujejo pri sobni temperaturi, ki ni višja od 25 stopinj Celzija. Za zaščito zdravil pred velikimi temperaturnimi spremembami lahko uporabite alufolijo ali drug izolacijski material. Pozorni bodite tudi na shranjevanje zdravil s posebnimi zahtevami za shranjevanje (npr. inzulin). Zdravila naj bodo zaščitena pred svetlobo in vlago.
Pri potovanju z avtomobilom naj bo potovalna lekarna v potniškem prostoru, in to tako poleti kot tudi pozimi. Pri potovanju z letalom, vlakom ali ladjo imejmo potovalno lekarno, a brez ostrih predmetov (britvice, škarje, injekcijske igle …), v osebni prtljagi. S tem zagotovimo najprimernejšo temperaturo zdravil, pa tudi ob morebitni izgubi oziroma zakasnitvi prtljage nam bodo vedno pri roki. V potovalno lekarno sodi tudi kartica zdravstvenega zavarovanja za potovanja v Sloveniji, za tujino potrdilo o zdravstvenem zavarovanju in potrdilo o cepljenjih, kjer je to potrebno.
Zdravstveno zavarovanje
Na pot nikoli ne odidimo brez zdravstvenega zavarovanja. Saj veste, za vsak primer, ker nikoli ne vemo, kaj se lahko zgodi. Predvsem pa na pot odidimo sproščeno, brez strahu in skrbi.
Z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja lahko v tujini uveljavljamo nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve v javni zdravstveni mreži. Velja v državah članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švico, Republiko Severno Makedonijo, Republiko Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ali Avstralijo. Evropsko kartico lahko naročimo zase ali za več oseb. Priporočljivo je, da jo naročimo vsaj štiri delovne dni, v poletnih mesecih pa vsaj sedem delovnih dni pred odhodom v tujino. Za pridobitev evropske kartice moramo imeti obvezno zdravstveno zavarovanje. Velja najmanj 30 dni in največ pet let.
Vendar pa evropska kartica ne pokrije vedno vseh stroškov. Veljajo namreč lokalni zakoni in ceniki in ni nujno, da so vse storitve brezplačne (kot smo denimo navajeni v Sloveniji). Pred odhodom v tujino se zato pozanimajmo o razmerah zdravstvenega režima v državi naše destinacije. Evropska kartica prav tako ne krije stroškov nujnih prevozov, asistence in stroškov v zasebnih zdravstvenih zavodih.
Za kakšno zavarovalno vsoto?
Zavarovalna vsota je znesek, do katerega zavarovalnica plača stroške za škodne primere: stroške reševanja, zdravljenja, prevoza domov. Kako izbrati pravo zavarovanje za svoje potovanje? Da bo lažje razumeti, kako izbrati pravo višino zavarovalne vsote, si lahko pomagamo z naslednjimi tremi točkami, saj je višina odvisna od države, v katero potujemo – dlje kot gremo, višji so stroški za prevoze nazaj v domovino. Velika razlika je, če potrebuješ helikopterski prevoz z zdravniškim spremstvom iz Hrvaške ali letalski prevoz s Tajske.
Višina je odvisna tudi od zdravstvenega sistema in višine stroškov za zdravstvene storitve v tej državi – višji kot je standard obiskane države, višji so stroški za zdravljenja, reševanja in asistence. Odvisna pa je tudi od namena našega potovanja – če se nameravamo med dopustovanjem v tujini ukvarjati s športnimi dejavnostmi, jih je treba dodati na polico, hkrati pa dodatni športi predstavljajo dodatne nevarnosti in je bolje, da je zavarovalna vsota višja.
Kakšne so priporočene zavarovalne vsote za različne države?
Za potovanja v Evropi priporočajo zavarovalno vsoto vsaj 25.000 evrov. Izjema so skandinavske države in Švica, v teh priporočajo zavarovalno vsoto vsaj 50.000 evrov. Prav takšna je priporočljiva zavarovalna vsota za potovanje v Azijo, Rusijo in države Bližnjega vzhoda. Za potovanja v Severno in Južno Ameriko priporočajo zavarovanje za 100.000 evrov, prav tako pri potovanjih na Kubo, Himalajo, v Afriko (za severni del zadostuje 50.000) ter Avstralijo in Novo Zelandijo.
Prav tako se pozanimajmo o kritju – kakšni in kateri primeri so zajeti v zavarovanje. Pri tem se lahko pozanimamo tudi to, ali zavarovanje pokrije tudi zdravljenje v primeru okužbe s covid-19.
Ministrstvo za notranje zadeve nam v času, ko v svetu še vedno vlada pandemija covid-19, odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Pred potovanjem pa se je obvezno pozanimati, kakšne so epidemiološke razmere v državi, kamor smo namenjeni, in tudi, kako se bomo vračali v domovino – z odredbo karantene ali brez nje. Pa tudi o tem, kakšen je postopek, če v državi, kjer smo na dopustu, zbolimo za covid-19.
Kdo lahko vstopi v Slovenijo brez omejitev in karantene?
Če prihajamo iz držav članic Evropske unije oziroma držav članic schengenskega območja, ne glede na to, ali so te države uvrščene na seznam epidemiološko varnih, lahko v Slovenijo brez omejitev in karantene vstopijo državljani Slovenije in tujci s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji.
Komu se ob vstopu odredi karantena?
Osebam, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v državah na seznamu držav s poslabšano epidemiološko sliko, in osebam, ki vstopajo v Slovenijo iz teh držav, se ob vstopu v Slovenijo odredi 14-dnevna karantena. Seznam držav s poslabšano epidemiološko sliko se spreminja, zato stanje sproti preverjajte na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve in spletni strani Slovenske policije ali spletni strani NIJZ. Od 19. junija velja nekaj novosti pri prehajanju meje: manj izjem je za vstop brez karantene, za nekatere je obvezen negativni izvid testa na covid-19.
ABC
A Popotniki najbolj obolevajo za drisko, sledijo okužbe dihal in kože ter vročinska stanja.
B Pred potovanjem se posvetujmo z osebnim zdravnikom, pred eksotičnimi potovanji pa tudi v ambulanti za potnike.
C Pred vsakim potovanjem poskrbimo za zdravstveno zavarovanje.
