Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Povsod je lepo, a doma je najlepše, se glasi znani slovenski rek – in nekako v tem duhu bo letošnje poletje preživljalo tudi veliko Slovencev, saj nam je epidemija covid-19 globoko posegla v življenja in se novi realnosti še vedno privajamo. Pa nič zato, bomo pa letošnje poletje posvetili obiskovanju domačih krajev, raziskovanju skritih kotičkov in odkrivanju lepot našega domačega bisera.

Dopust in s tem potovanja so ena lepših plati življenja – predvsem, kadar gredo po načrtih. Kadar pa nam jo zagode zdravje, se hitro lahko sprevržejo v moro. Ena takšnih zdravstvenih tegob so tudi prebavne težave, o katerih več v nadaljevanju.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Zakaj nam na potovanjih prebava povzroča težave?

Ko se odpravimo na pot, se, vsaj v večini primerov, naš ustavljeni življenjski ritem poruši. Obedujemo ob drugih urah kot običajno doma, drugačno hrano, kot smo je vajeni, in drugačne kakovosti, sploh na potovanjih v tujino pridemo v stik z drugimi mikrobi, pa tudi higienski standardi niso nujno enaki našim, potem je tu še vprašanje dovolj kakovostne pitne vode in še bi lahko naštevali.

Marsikdo ne bi verjel, toda do okužb lahko pride tudi med plavanjem ali športnimi dejavnostmi v sladki ali slani vodi, v kateri najdemo povzročitelje črevesnih okužb, sploh otroci radi med plavanjem vodo tudi pogoltnejo, če pa je v bližini kanalizacija, hitro pride do težav. V kopališčih prihaja tudi do prenosa okužb s človeka na človeka, pa tudi v pesku so skriti mikrobi, kjer so spet na udaru otroci, ki se vanj radi zakopavajo ali ga nosijo v usta.

Vedeti moramo tudi, da se črevesna flora od človeka do človeka razlikuje in jo hitro kaj vrže s tira. Zaradi vsega tega se lahko naša prebava preprosto upre in najpogosteje pride do potovalne driske, ki nam lahko hudo zagreni življenje, lahko pa spremenjeni ritem pripelje do zaprtja, napenjanja, vetrov, slabosti in celo do zastrupitve.

Potovalna driska …

… je prva na seznamu zloglasnih prebavnih težav in tudi najpogostejša. O driski lahko govorimo, kadar se v obdobju 24 ur vsaj trikrat pojavi izločanje neformiranega, vodenega blata, ki ga pogosto spremljajo tudi vetrovi, občutek nujnega siljenja na potrebo, slabost, tudi bruhanje, povišana telesna temperatura, trebušni krči ali krči v zadnjiku, glavobol ipd. Najpogosteje je driska posledica okužbe z virusi in bakterijami ali pa celo zajedavci, na potovanjih običajno nastopi v prvih dveh tednih in pogosteje pesti otroke, nosečnice, starejše in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom ter kroničnimi boleznimi.

Dobra novica je, da večina odraslih potovalno drisko preboli v nekaj dneh brez večjih težav (no, pustimo ranjeno dostojanstvo ob strani). Če pa se težave nadaljujejo dneve in dneve, se ob tem pojavi v blatu kr

i ter težave spremljata dehidracija in visoka vročina, je obisk zdravnika nujen. Prav tako ne odlašajte z obiskom zdravnika v primeru driske pri majhnih otrocih, ki imajo šibkejši imunski sistem in precej hitreje dehidrirajo kot odrasli. Redko je potrebno zdravljenje driske z antibiotiki.

Odrasli si v primeru predvsem blažje potovalne driske lahko pomagajo sami, predvsem je treba uživati veliko tekočine in nadomeščati izgubljene elektrolite. V potovalno lekarno le dodajmo nekaj rehidracijskih praškov ravno v te namene, če pa smo jih pozabili doma ali jih ni kje kupiti, lahko takšno tekočino pripravimo sami. V liter (prevrete ali ustekleničene) vode zamešamo nekaj žličk sladkorja in žličko soli, nekateri pa dodajo tudi sok sveže stisnjene pomaranče ali grenivke. Mešanico je treba piti počasi, po požirkih. Pomagalo bo tudi uživanje aktivnega oglja, ki nase veže strupe v črevesu in jih pomaga izločiti ter hkrati strjuje blato – vseeno pa je treba biti pri njegovi uporabi previden, lahko namreč zmanjša delovanje nekaterih zdravil. Zaželeno je tudi uživanje probiotikov, ki razdraženo črevesno floro, ki jo naseljuje več kot 10 milijard mikroorganizmov, pomirijo.

Prehrana v primeru driske

Če imamo težave z drisko, se je najbolje nekaj časa izogibati mleku in mlečnim izdelkom, hrani, bogati z vlakninami, mastni ali začinjeni hrani. Raje posezimo po hrani s čim manj vlakninami, ki je lahka in nemastna, za nadomeščanje elektrolitov pa si lahko privoščimo slane krekerje, bistro juho in sadne sokove.

V izogib pojavu driske se je najbolje držati priporočil o prehranjevanju na potovanjih, kar še sploh drži za manj razvite države. Ravnajmo se po priporočilu:

‘skuhaj, speci ali olupi’,

..izogibajmo se svežemu sadju in zelenjavi, ki se ju ne da olupiti, hrani, ki vsebuje surovo meso ali jajca, in kupovanju hrane pri uličnih prodajalcih, saj na njej lahko poseda mrčes in niti ne vemo, kakšni so higienski pogoji v notranjosti. Izogibajmo se tudi uživanju školjk in rib, svežih solat, hladnih omak, izdelkov z jajci, kremnih peciv in sladoledu ter uživajmo hrano, ki jo na mizo dobimo še vročo.

Posebno pozornost posvetimo tudi pitni vodi, v krajih, kjer voda ni pitna, se priporoča pitje ustekleničene vode, za umivanje zob pa uporaba prevrete ali ustekleničene vode. Iz enakega razloga se raje izogibajmo ledu, saj je morda narejen prav iz oporečne vode.

Zaprtje

Iz ene skrajnosti v drugo – iz driske v zaprtje. Gre za poredko izločanje blata, ki ga je včasih zaradi njegove trdote težko iztrebiti. Gre za nadležen, vendar pogost pojav na potovanjih, pestil naj bi skoraj polovico popotnikov. Ker je izločanje blata zelo specifično za vsakega posameznika, rečemo, da gre za kakršna koli odstopanja od običajnega izločanja blata.

Do zaprtosti lahko privedejo sprememba življenjskega sloga, odsotnost ‘varnega’ domačega stranišča, neupoštevanje klicev narave, ker v bližini ni ustreznih sanitarij, premalo gibanja, uživanja drugačne hrane kot doma, pa še to v preobilju predvsem zjutraj in zvečer, pa tudi stres in skrbi, ki se lahko na dopustu pojavijo v zvezi s prevozi, organizacijo itd. Do zaprtja lahko privede tudi dehidriranost, do katere na potovanju pride kaj hitro, sploh v poletnih mesecih se precej bolj potimo, hkrati pa nimamo vedno dostopa do pitne vode.

Načeloma zaprtje izzveni samo od sebe, ko spet sedemo na varno domačo školjko; v primeru pa, da bi trajalo dolgo in da bi se pridružile tudi ostre bolečine v trebuhu, kri v blatu ali bruhanje, le obiščimo zdravnika.

Prehrana v boju proti zaprtju

Za začetek je pomembno, da zaužijemo dovolj tekočine ter hrano, bogato z vlakninami – tu so v veliko pomoč ovseni kosmiči, pa tudi suhe slive in sok iz suhih sliv, probiotiki, laneno seme, jagodičje, stročnice ter kava in uživanje dodatkov magnezija.

Toda rajši, kot da zdravimo zaprtje, naredimo kaj za to, da do njega sploh ne bi prišlo. Tako se bo najbolje izogniti uživanju enostavnih ogljikovih hidratov, belega kruha in slanim prigrizkom. Poskrbimo za uravnotežene obroke, ki naj bodo na urniku ob podobnih urah kot doma, za dovolj spanca (seveda na dopustu tudi ponočujemo, vendar ni treba, da je tako ravno vsako noč) in gibanja, ne pozabimo pa niti na zadostno hidracijo, ki nas lahko obvaruje pred zaprtjem.

In morda še to – če smo od doma navajeni na obisk stranišča ob približno isti uri (ali pa recimo po zajtrku, po kavi), poskusimo to predvideti tudi na dopustu in takrat ostati nekje v bližini urejenih, čistih sanitarij.

Zlata pravila za dobro dopustniško prebavo

Najprej opozorimo na to, česar nas je naučila epidemija covid-19: umivanje, umivanje in še enkrat umivanje rok z milom. Če ga nimamo pri roki, bodo zadostovali tudi higienski robčki. Pri hrani se držimo prej opisanih varovalnih pravil – poskrbimo, da bomo uživali kakovostno, neoporečno hrano in pijačo ter se izogibajmo vsemu, za kar sumimo, da bi lahko imelo usodne posledice na dopustniško črevo. Poskrbimo za zadostno hidracijo, telesno dejavnost in dovolj spanca.

In nikar ne pozabimo še na potovalno lekarno, ki si jo pripravimo vnaprej glede na kraj, kamor potujemo. V primeru pa, da ste potovalno lekarno pozabili doma, nič zato – včasih je celo bolje, to velja sploh za eksotične kraje, potrebna zdravila kupiti kar na ‘mestu zločina’, kjer se težave pojavijo – lahko da so celo bolj ustrezna.

ABC

A Najpogosteje se na dopustu pojavita potovalna driska in zaprtje.
B Pri driski poskrbimo za zadostno hidracijo, nadomeščanje soli, uživanje lahke hrane ipd.
C Pri zaprtju bodo pomagali hrana z veliko vlakninami, probiotiki, suhe slive, dodatki magnezija itd.

Za prebavne težave naj v potovalni lekarni ne manjkajo:

  • rehidracijski praški
  • medicinsko aktivno oglje
  • probiotiki
  • tablete proti slabosti
  • zdravilo proti zaprtju
  • zdravilo proti zgagi