Vračanje k naravi, ki ga narekuje eko trend, prežema vse več področij življenja in smiselno se zdi, da je kozmetika ena izmed prvih, v katero je prodrl. Pri tem sončne kreme niso nobena izjema, da pa se v izbiranju tiste prave ne bi brezglavo in nekritično prepustili ‘eko maniji’, se je pametno podrobneje poučiti o sončnih ekoloških kremah in njihovem ozadju. Po nasvet smo se obrnili na strokovnjakinji dr. Mirjano Gašperlin, profesorico na Fakulteti za farmacijo, in Edith Jošar, mag. farm., iz Lekarne Ljubljana.
Avtor: Anja Kuhar
Naravna proti ekološka kozmetika
Ustavimo se za trenutek ob zmedi, ki vlada ob uporabi obilice izrazov, ki se trenutno uporabljajo – naravna, ekološka, organska, biološka kozmetika – in si za boljši pregled vseeno poglejmo dve osnovni kategoriji, ki se odmikata od konvencionalne kozmetike in s tem konvencionalnih sončnih krem.
Radikalnejša oblika, ki jo imenujemo ekološka kozmetika, sloni izključno na ekološki pridelavi rastlin, ki se pridelujejo, pove Gašperlinova, »po standardih, ki veljajo za ekološko kmetovanje«, kar vključuje pridelavo »brez pesticidov in uporabe umetnih gnojil, ohranjanje trajnostnih virov, kontrolirane pogoje pridelave itd.« Če poenostavimo, na kožo naj ne bi dajali ničesar, česar ne bi tudi pojedli. Ker pa, še posebej, če govorimo o sončnih kremah, v naravi ne najdemo vedno zadostne zaščite pred soncem, je smiseln dogovor med ekološko in konvencinalno kozmetiko, ki ga imenujemo naravna kozmetika. Slednja v primeru sončnih krem vključuje tako naravne sestavine, kot so, našteje Jošarjeva, »izvlečki rastlin iz kontrolirane proizvodnje ali iz divje rasti, rastlinska olja in maščobe, naravni voski, naravni vitamini itd.«, kot tudi anorganske spojine, ki so še posebno pomembne kot zaščitni UV-filtri.
Preden si pobližje ogledamo UV-filtre, pa še beseda o UV-žarkih. Gašperlinova razlaga, da poznamo UVA- in UVB-žarke. UVB-žarki so nam bolj znani, saj njihov učinek vidimo takoj v obliki opekline. Ti žarki imajo nižjo valovno dolžino kot UVA-žarki, ki so bolj zahrbtni in katerih učinek se ne pokaže takoj, prodirajo pa globje v kožo in »povzročajo njeno prezgodnje staranje, pigmentacijo in lahko tudi kožnega raka«.
UV-filtri
Poznamo kemične in mehanske oz. mineralne UV-filtre za zaščito pred UV-žarki, pri čemer se kemični filtri vpijejo v kožo in tam vsrkajo energijo UV-žarkov, mineralni pa ostanejo na površini in odbijajo sončne žarke. Zaradi tega so primerni predvsem za otroke, alergike in ljudi, ki imajo težave s kožo ter so bolj občutljivi na sestavine, ki prehajajo v kožo.
Ekološke sončne kreme se opirajo na naravne učinkovine, kot so kokosovo, korenčkovo, sončnično in še mnoga druga naravna olja, vitamin E, različni rastlinski izvlečki itd., našteva Jošarjeva, in se popolnoma izogibajo vseh sinteznih in polsinteznih surovih (kot so npr. silikoni, parafini, etoksilirane spojine in druge spojine, ki so produkt kemijskih reakcij v laboratorijih), dodaja Gašperlinova. Ker anorganskih mineralnih filtrov v teh kremah ni, saj niso organski, težko govorimo o zadostnem zaščitnem delovanju takšnih sončnih krem. Po presoji Gašperlinove ima sicer veliko spojin iz narave lastnost, da absorbirajo svetlobo, toda težko zagotavljajo tako visoko zaščito, kot je priporočena danes, npr. faktor 30. Z njo se strinja tudi Jošarjeva, ki dvomi v zadostno zaščitno delovanje naravnih učinkovin in hkrati pove, da so imeli v svoji ponudbi sicer nekaj ekoloških sončnih krem, ki pa so jih morali lani umakniti s prodajnih polic, saj izdelki niso izpolnjevali zahtevanih standardov.
Ugoden kompromis ponujajo sicer naravni, toda anorganski (mineralni) UV-filtri, in sicer predvsem titanov dioksid in cinkov oksid, ki ju najdemo tudi v konvencionalnih sončnih kremah. »S svojim mehanskim delovanjem odbijata vse vrste UV-žarkov tako na UVA- kot na UVB-področju, kar je njuna prednos«, slabost pa, da se v kozmetičnih izdelkih uporabljajo mineralni UV-filtri z vse manjšo velikostjo, razloži Gašperlinova. Jošarjeva nadaljuje, da gre za delce, ki dosegajo nanovelikosti, kar pomeni, da lahko v omejenem obsegu prodirajo v podkožje in poškodujejo genski material celic ter kot taki povzročajo bolezni.
Gašperlinova dodaja, da je »cinkov oksid bolj problematičen kot titanov dioksid«, zato je na seznamu dovoljenih UV-filtrov le titanov dioksid, »kar pa ne pomeni, da se cinkovega oksida ne sme uporabljati, le v druge namene in v manjših koncentracijah«.
Zaščitni faktorji
Zaščitni faktor SPF označujemo s številkami do 30, kar je višje, pa s 30+, pove Gašperlinova. Konkretno številka pomeni, koliko dlje smo lahko na soncu v primerjavi s časom, ki ga lahko brez pordečitve kože preživimo na soncu nezaščiteni, ta čas pa je odvisen od tipa naše kože. Če naša koža pordi v 15 minutah izpostavljenosti soncu, faktor 4 pomeni, da smo mu ob pravilnem nanosu lahko izpostavljeni 4 x 15 minut. SPF pa označuje le zaščito pred UVB-žarki, zato naj nas ne zavede le višina SPF, ki je za nas merilo dobrega sončnega kozmetičnega izdelka. Kakovosten izdelek mora ščititi pred obema vrstama UV-žarkov.
UVA-zaščita mora biti po predpisih vsaj tretjino vrednosti SPF faktorja, in če imamo npr. faktor 30, naj bo UVA vsaj 10.
Česa si v sončni kremi ne želimo
Gašperlinova odgovarja, da je splošen odgovor na takšno vprašanje nemogoč, saj so neželeni učinki odvisni od količine nanešenih kozmetičnih izdelkov, časa izpostavljenosti njihovemu učinku, njihovega sovplivanja, prehajanja v kožo ipd. Na vprašanje, kako je z zloglasnimi parabeni, pove, da po njenem mnenju niso tako zelo škodljivi, saj so »zadnjih 4–5 let pod drobnogledom znanstvenega komiteja, ki skrbi za varnost kozmetičnih izdelkov, še posebej zaradi preteklih študij o povzročanju raka na dojki in delovanju estrogena. Raziskave v zadnjih letih niso potrdile, da bi bili tako zelo škodljivi, tako da so še vedno dovoljeni, le njihova skupna koncentracija je omejena«.
Kar se tiče konzervansov, Gašperlinova pove, da naravna kozmetika dovoljuje uporabo konzervansov, kot so benzojska kislina in sorbinska kislina, vendar opozarja, da je včasih izraz ‘brez konzervansov’ zavajajoč in v praksi takšna oznaka lahko pomeni le odsotnost parabenov.
V literaturi o naravnih sončnih kremah pogosto naletimo tudi na mnenje, da naj bi konvencionalne sončne kreme povzročale raka. Gašperlinova omeni, da ve za konkretno dansko študijo, ki naj bi to dokazovala, ki pa ni vzdržala tehtne znanstvene presoje in ni bila ponovljena, tako da zanesljivih podatkov o tem nimamo.
Bolj kot na škodljivost snovi v konvencionalnih sončnih kremah Gašperlinova opozarja na smiselnost uporabe previsokih zaščitnih faktorjev. »Številčno večji faktor pomeni tudi toliko večjo koncentracijo UV-filtrov v izdelku, s čimer se poveča možnost prehajanja v kožo ter možnost alergijskih reakcij.« Zato premislimo, ali se je smiselno mazati s faktorjem 80, če ne bomo tako dolgo na soncu in se raje večkrat namažimo s kremo z nižjim zaščitnim faktorjem.
Vpliv na okolje
Vsako leto naj bi 4.000–6.000 ton sončnih krem odplaknilo morje, kar naj bi poškodovalo ekosistem, zato se zdi tudi v skrbi za planet izbira naravnih sončnih krem primernejša izbira.
Nevarnost za okolje predstavljajo med drugim tudi nanodelci, opozarja Jošarjeva, saj škodijo podtalnici in uničujejo alge v vodi, kot taki pa so bolj škodljivi samemu okolju kot človeku zaradi samega omejenega časa uporabe. Gašperlinova dopolnjuje, da nevarnosti okolju ne predstavljajo le sončne kreme, pač pa tudi različni geli za prhanje in šamponi, ki jih vsakodnevno odplaknemo v odtok, njihovo uporabo pa lahko zmanjšamo.
Prednosti in slabosti naravnih sončnih krem
Gašperlinova prednost naravne kozmetike vidi v tem, da so naravne sestavine v splošnem manj dražeče za kožo, manj alergene in bolj blage, poleg tega pa manj onesnažujejo okolje. Poleg tega se za njihovo pridelavo porabi tudi manj energije, ker naj bi vključevala le fizikalne postopke.
Druga stran govori o tem, da je kakovost naravnih snovi bolj spremenljiva, težje jo je določati, navadno gre za kozmetiko višjega cenovnega razreda, ki ima tudi krajši rok uporabe, če res ne vsebuje konzervansov.
Izbira, ali bomo izbrali ekološko, naravno ali konvencionalno sončno kremo, je naša, Gašperlinova pa nam polaga na srce, da je »dober kozmetični izdelek tisti, ki je načrtovan. Včasih so ustrezno načrtovane sintezne spojine, kar se tiče zagotavljanja nespremenjene kakovosti boljše kot uporaba nečesa zgolj zato, ker je naravno«.
Julij – avgust, 2011
