Živimo v času številnih nasprotij. Na voljo imamo toliko informacij, znanost premika meje mogočega, lahko si privoščimo praktično vse, kar nam srce poželi, a smo po drugi strani vedno bolj bolni, odtujeni drug od drugega ter na splošno manj zadovoljni s svojim življenjem. A tudi to se počasi spreminja in naša zavest se dviguje. Ljudje se začenjamo spet zavedati, kaj vse nam nudi narava. Četudi je obdobje gospodarske krize težko in nemalokrat ne nudi prave perspektive za prihodnost, pa nam vendarle prinaša tudi številne pomembne premisleke. Vedno več ljudi postaja samooskrbnih. Če so se nekoč ljudje na vse pretege otepali zemlje, si jih danes vedno več želi, da bi lahko na lastnem vrtičku vzgojili vsaj nekaj vrtnin. Hrana, ki jo najdemo na policah trgovin, namreč nemalokrat pripotuje od kdovekod, nenormalno dolgo ohranja čudovit in svež videz, zaradi česar smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Zavest ponovne vzpostavitve stika z naravo in naravnim torej vedno bolj prihaja v ospredje. In prav je tako.
Pomen zdrave prehrane
Danes na področju prehrane obstaja veliko resnic. V poplavi različnih informacij, katera hrana je za nas primerna in katera nam škoduje, ljudje pozabljamo na najpomembnejše: poslušati svoje telo in upoštevati njegove potrebe. Telo nam samo sporoči, kaj potrebuje in če se dovolj poznamo, znamo njegova sporočila tudi slišati. Dejstvo je, da živimo v času ogromne izbire. Na voljo imamo vse, kar nam srce poželi in prav to nas je pripeljalo do trenutnega stanja. Nenalezljive kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen, so v velikem porastu, Evropejci zavržemo ogromne količine hrane, a ob tem ne pomislimo, da skoraj milijarda zemljanov strada. Zaradi masovne potrošnje smo izgubili kompas in nemalokrat niti ne vemo več, kaj si v resnici želimo. Kdaj ste nazadnje občutili resnično lakoto, kdaj ste prisluhnili potrebam in željam svojega telesa?
Katera hrana je najbolj optimalna za naše zdravje? Naj bomo vsejedi, naj uživamo le rastlinsko hrano, kaj pa, če bi se odločili za paleo način prehranjevanja?
Končno izbiro prepuščamo vam, vašim potrebam in prepričanjem, vendar pa ob tem poudarjamo, kako zelo pomembno je, da veste, od kod vaša hrana prihaja in kako je bila pridelana. Ne glede na to, ali gre za zrezek ali zelenjavo, morata biti oba pridelana čim bolj naravno. Če uživate meso, naj to prihaja od živali, ki so uživale naravno hrano in ne različnih nadomestkov ter kopice drugih snovi, ki so za naše zdravje zelo škodljive, saj lahko med drugim motijo delovanje našega endokrinega sistema ter povzročajo še kopico drugih težav. In enako velja tudi pri drugi vrsti hrane – četudi je ekološka hrana nekoliko dražja, pa se tak nakup zagotovo izplača. Ne varčujte pri kakovostni hrani, saj bodo imele vaše današnje prehranske odločitve velik vpliv tudi v prihodnosti.
Vaša prehrana naj bo raznolika in kakovostna, predvsem pa naj prevladuje živa hrana. Če ne uživate mesa, boste potrebne beljakovine brez težav dobili tudi iz drugih virov. Eden od njih je zagotovo tofu ali sojin sir, ki pa je zaradi sumljivega porekla soje zadnje čase (upravičeno ali ne) na slabem glasu. Ko izbirate tofu, naj bo ta narejen iz ekološke in gensko nespremenjene soje. Tofu si lahko popečete, z njim obogatite solate, lahko pa si iz njega pripravite tudi slastne sladice. Ker nima izrazitega okusa, je všeč veliko ljudem, saj ga obogatijo z različnimi zelišči, začimbami, sojino omako …
Post – ko telesu damo čas, da si odpočije
Pomena in pozitivnih lastnosti so se zavedala že stara ljudstva. Že stari Egipčani so menili, da so prevelike količine hrane škodljive za njihovo zdravje, zato so svojemu telesu enkrat mesečno privoščili celodnevni odmor od hrane. Tudi številni starogrški misleci so se redno postili, saj so menili, da post pozitivno vpliva na njihove miselne sposobnosti. Danes poznamo muslimanski ramazan, tu je tudi štiridesetdnevni post med pepelnico in veliko nočjo, ko se kristjani odpovejo uživanju določene vrste hrane, ter Jom Kipur – največji judovski post.
Postenje naj bi veljalo za enega najstarejših načinov samozdravljenja – z njegovo pomočjo naj bi zdravili različna obolenja, pomagal pa naj bi tudi pri različnih vrstah odvisnosti.
Številne raziskave potrjujejo, da kalorijska restrikcija pozitivno vpliva na našo dolgoživost, spodbuja jasnejše mišljenje in boljšo koncentracijo. Če se lotevate daljšega posta, se prej obvezno posvetujte z ustrezno usposobljenim strokovnjakom, ki vam bo znal dati ustrezna navodila in smernice, da boste s postenjem resnično delovali v prid svojemu zdravju ter dosegli želene učinke.
Ali veste, kaj dajete nase?
Ko danes zavijemo v najljubšo drogerijo, včasih niti ne vemo, kaj izbrati. Izdelki v čudovitih embalažah zagotovo pritegnejo našo pozornost, a ko si vzamemo čas in preberemo sestavine, iz katerih so narejeni, se nemalokrat dobesedno zgrozimo, saj slednjih pogosto ne znamo niti izgovoriti, kaj šele da bi vedeli, za kaj sploh gre.
Pravijo, da je najboljši (in hkrati tudi najvarnejši) tisti izdelek za nego telesa, ki ga lahko brez težav pojemo. Naravno kozmetiko – od krem, dezodorantov, losjonov za telo, šamponov in drugih – lahko ustvarimo kar sami, in to največkrat kar iz sestavin, ki jih najdemo v domači kuhinji. Poleg tega imamo tudi na policah trgovin na voljo vedno več izdelkov, narejenih iz naravnih ter zdravju prijaznih sestavin preverjenega porekla. Izdelki, ki spadajo v sklop tako imenovane naravne kozmetike, morajo biti označeni z ustreznimi certifikati, ki potrjujejo, da bomo res kupili tisto, kar nam embalaža obljublja. Ker zakonodaja in označevanje na tem področju še nista poenotena in ustrezno urejena, lahko tudi pri tovrstnih izdelkih prihaja do različnih zavajanj, zato le previdno.
Ko kupujete naravno kozmetiko (ne glede na to, ali gre za kremo, losjon, milo, dezodorant …), bodite pozorni, da so sestavine rastlin resnično ekološkega porekla ter da niso gensko spremenjene. Prav tako lahko ti izdelki vsebujejo le konzervanse, ki so enaki tistim v naravi. Uporaba konzervansov mora biti jasno označena na embalaži. V certificiranih izdelkih za nego kože so uporabljena le najkakovostnejša rastlinska olja, maščobe in voski. V konvencionalnih kozmetičnih izdelkih pa po drugi strani namesto naravnih najdemo mineralna olja (ki so narejena iz nafte).
Kje in kako živimo
Na koncu se dotaknimo še našega bivalnega okolja. Ljudje smo včasih množično drli v mesta, saj smo mislili, da nas tam čaka boljše življenje – vse smo imeli na dlani. Gradile so se visoke in neosebne stolpnice in številne zelene površine so vztrajno izginjale. Odročnejši ruralni predeli pa so začeli samevati.
A danes se tudi tu razmere nekoliko obračajo. Ljudje se vedno bolj zavedajo, kako zelo pomembno je živeti v naravnem in zdravem okolju. In takšna morajo biti tudi domovanja. Številni ponudniki pri načrtovanju ekološkega domovanja velik poudarek dajejo prav pozitivnemu odnosu do narave in okolja, kar dokazuje že izbira materialov. Ekološka domovanja omogočajo varčno rabo energije, prav tako pa dobro denejo tudi našemu zdravju. Zelo pomembno je torej, da je vaše domovanje narejeno iz kakovostnih naravnih materialov, saj bo to močno odražalo kakovost vašega življenja.
Eko, bio, domače, lokalno?
Zaradi različnih označb živil med ljudmi pogosto prihaja do prave zmešnjave. Kako tudi ne – nekateri izdelki so eko, drugi bio, tretji domači, četrti organski …
Eko (ekološko) in bio (biološko) sta sopomenki, ki označujeta način pridelave hrane. Pri ekološki pridelavi namreč ni dovoljena uporaba pesticidov, mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, različnih dodatkov v krmi živali, antibiotikov in hormonov.
Pri nas vse večji pomen dobiva tudi oznaka lokalno. Zavedati se moramo, da lokalno ne pomeni tudi nujno ekološko pridelano. Zagotovo bomo zase naredili več, če kupimo izdelek, ki sicer ni bil pridelan ekološko (oziroma ne nosi certifikata), a prihaja iz naše neposredne okolice, kot pa če bi kupili ekološko pridelano zelenjavo, ki je prišla z drugega konca sveta. Z izbiro lokalnih proizvodov močno skrajšamo samo transportno pot in poskrbimo za manjši ogljični odtis.
Pri izbiri živil največ pozornosti namenimo temu, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano, ki za to, da je pristala na našem krožniku, ni prepotovala pol sveta.
April, 2014
