Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Če je organizem zdrav in če je naše duševno stanje harmonično, potem je običajno (razen v primerih dedne kožne bolezni) naša koža zdrava. V nasprotnem primeru pa se, tudi ob pomoči zunanjih dejavnikov, rade pojavijo različne kožne težave, med njimi tudi suha koža. O tej težavi, njenem preprečevanju in zdravljenju smo se pogovarjali s Tanjo Planinšek – Ručigaj, dr. med., asistentko na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani.

Naša koža je tako kot zaščitni plašč. Če ima »luknje«, nas ne more dobro zaščititi pred nevarnimi zunanjimi dejavniki, ki jih prinaša zima: hladen veter, mraz zunaj, suha toplota v stanovanju. Pogosto postane koža suha. Ker kot takšna ni dobro prehranjena, je nagnjena k zgodnjemu pojavu gub in staranju.

 

 

Koža je zaščitni ovoj telesa in ima varovalno funkcijo. Sestavljena je iz podkožnice, ki jo gradi večplastno, poroženelo in ploščato tkivo, usnjice, ki jo sestavlja več vrst vezivnega tkiva s krvnimi žilicami, živčnim, mišičnim in železnim tkivom, ter podkožja, ki je iz vezivnega in maščobnega tkiva, prepredenega s krvnimi žilicami in živci. Koža preprečuje izgubo telesne tekočine, soli in drugih sestavin, ki jo ščitijo, ter vdor škodljivih ali nezaželenih snovi iz okolice v telo. Koža nas ščiti pred mehanskimi poškodbami, UV-žarki in biološkimi poškodbami. Na površini ima zaščitni plašč iz znoja in kožnega loja, ki vsebuje organske kisline. Le-ta preprečuje, da bi tekočine prodrle globlje v plasti kože. Če bolezni niso hude in če ni dražečih stvari od zunaj, se zaščitni plašč obnovi v celoti sam vsakih nekaj dni.

 

 

Zakaj postane koža suha?

Koža postane suha zaradi sprememb v vrhnji ali v globljih plasteh. »Ko se to zgodi, pride do večjega izhlapevanja tekočine, nezadostnega izločanja lojnic v podkožju, obenem pa se poruši tudi zaščitni sloj, ki ne more več uspešno ščititi kože pred zunanjimi dejavniki, pred stranskimi »učinki« različnih bolezni v organizmu ali različnih bolezni kože v notranjosti,« pojasnjuje Planinšek – Ručigajeva.

 

Suhi prostori, kjer je vlažnost zraka v zimskih mesecih nizka, že lahko izsušijo kožo. Temu so še posebej izpostavljeni starejši ljudje in dojenčki. Kožo izsuši tudi preveliko močenje rok. Gostinci, kuharji in vrtnarji, ki delajo z vodo in zemljo, so tej težavi zelo izpostavljeni. Zaradi velike vlažnosti lahko pridejo bakterije v kožo in v telo ter povzročijo vnetja in bolezni.

Tudi nekatere fizične poškodbe kože lahko povzročijo suho kožo, prav tako različni alergeni dejavniki iz okolja, čemur so v zimskem času še posebej izpostavljeni starejši bolniki z dedno boleznijo, atopijskim dermatitisom, bolj suho in občutljivo kožo. Razni detergenti zelo poškodujejo zaščitno plast kože, zaradi česar pride do lažjega prodiranja škodljivih snovi v kožo in do večjega izhlapevanja kože. Tudi pogosta uporaba mil, penečih kopeli, zelo agresivnih pralnih praškov in sintetične snovi v oblekah dražijo kožo, da postane bolj občutljiva in suha. Bolezni oropajo telo najpogosteje za potrebne vitamine in mikroelemente, ki jih je v telesu že tako malo. Suho kožo povzroči pomanjkanje vitaminov A, B1, B2, B6 in B12 ter različnih mikroelementov, na primer železa pri slabokrvnih ljudeh. Suha koža je tudi spremljajoči znak večje skupine dednih bolezni, ki se jim reče ihtioze.

 

Simptomi suhe kože

Po izkušnjah  Planinšek-Ručigajeve so pri odraslih najbolj izpostavljene dlani, pri dojenčkih lička, pri starejših pa goleni: »Na začetku se znaki kažejo kot drobno luščenje, ko pogladimo kožo, pri hujših stanjih se pojavi tudi rdečina. Koža je brez leska in zaradi pomanjkanja maščobe tudi izsušena in hrapava. Pogosto so vidne drobne luskice in drobne pore. Koža postane občutljiva za mehanske, kemijske in toplotne vplive, pri umivanju se pojavita rdečica in občutek zatezanja. Slabo je prehranjena in zato nagnjena k zgodnjemu pojavu gub: koža je manj mastna, ker je izločanje loja manjše, zaradi manjše prožnosti vezivnega tkiva in sposobnosti vezave vode se poglobijo gube, vrhnji sloj kože je tanjši, koža postane občutljivejša in bleda, pojavijo se starostne pege.

 

Kako lahko preprečimo oziroma omilimo suho kožo?

Na nastalo stanje lahko vplivamo na več načinov, svetuje naša sogovornica. Če se pozimi nahajamo večinoma v suhih prostorih, poskrbimo, da niso prevroči, da je vlažnost zraka dovolj velika in da koža dobi večjo vlažnosti. Če vidimo, da se koža lušči, jo namažemo. Če nimamo kakšne kožne bolezni, je dovolj, da jo večkrat dnevno namažemo z mlekom za po kopanju. Roke, ki so najbolj izpostavljene, zaščitimo z zaščitnimi kremami. Ni dovolj, da kožo samo naoljimo, potrebno ji je dati tudi vlago, zato so najboljše kreme, ki vsebujejo poleg olja tudi vodo. To so lahko že kvalitetne navadne kreme. Namesto tekočih mil uporabljajmo trdo milo v kosu, ki nima veliko dišav. Več se tuširajmo in manj kopajmo. Če je le mogoče, se izogibajmo predolgemu močenju rok. Čim manj uporabljajmo razne kemikalije, kadar pa to ni mogoče, kožo dobro zaščitimo. Če gre za pomanjkanje določenih snovi, mineralov in vitaminov, si priskrbimo dovolj vitaminske hrane, predvsem sadja in zelenjave. Vitaminski preparati v obliki tablet niso priporočljivi, ker jih organizem slabo izkoristi. Če imate alergijo na določeno hrano, jo morate opustiti. Za ljudi, ki imajo suho kožo po vsem telesu, je potrebna skrbna in redna nega. Dolga kopanja v zelo vroči vodi, uporaba penečih kopeli in tekočih mil, ki zelo izsušijo kožo, niso priporočljiva. Boljše je tuširanje oziroma največ 20-minutno kopanje v topli vodi, v katero razpršimo nekaj kapljic olivnega olja. Po končanem kopanju še mokro kožo namažemo z mastno kremo ali mlekom za po kopanju.

 

Kje lahko najdemo pomoč?

Pri dednih boleznih lahko znake suhe kože samo blažimo, ne moremo pa odstraniti vzroka in pozdraviti bolezni, pojasnjuje Planinšek-Ručigajeva: »Ko sami nismo kos svojim kožnim težavam, najprej poiščimo pomoč pri osebnem zdravniku. V primeru zelo srbeče in rdeče kože bo predpisal kakšno močnejše mazilo. Tudi tistim, ki imajo suho kožo zaradi alergij, lahko pomaga, če pa se suha koža razširi po vsem telesu, bodo napoteni v dermatološko ali dermatovenerološko ambulanto.«

 

December 2007

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja