Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

»Preležanini lahko rečemo tudi razjeda zaradi pritiska ali decubitus. Gre za lokalno omejeno poškodbo celic, tkiva zaradi neposrednega pritiska na kožo, strižne sile ali kombinacije obeh, ki povzroči mehansko okvaro tkiva. Poškodovana je lahko samo koža, lahko pa tudi podkožje ali globlja tkiva,« nam je za začetek povedala Liljana Kralj, mag. zdr. nege, z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V nadaljevanju je razložila še marsikaj koristnega in zanimivega. Da smo preležaninam ob nekajdnevnem ležanju na postelji podvrženi prav vsi, še posebej pa so tej tegobi izpostavljeni starostniki, saj imajo tanjšo in manj elastično kožo. Kako skrbeti za preventivo, higieno in kateri pripomočki pomagajo pri zmanjševanju pritiska pa v nadaljevanju intervjuja.

 

Avtorica: Vesna Vilčnik

 

Je res, da bi zdrav človek dobil preležanino, če bi mu za preizkus odredili ležanje za dlje časa? Vzrok naj bi bilo naše spontano gibanje, ki se ga sploh ne zavedamo …

Preležanine se pojavijo v času bolezni, ki pri nekaterih ljudeh povzroči delno ali popolno odvisnost pri gibanju, tudi pri obračanju in nameščanju telesa v ustrezni, fiziološki položaj. Na pojav sicer vplivajo tudi drugi, bolezensko pogojeni rizični dejavniki, kot so splošno zdravstveno stanje, stanje prehranjenosti in prekrvavitve tkiv ter drugi, a če bi zdrav človek nepremično ležal in bi mu bilo onemogočeno spreminjanje lege telesa dlje časa, bi prav tako utrpel preležanine. Možnosti za nastanek preležanine so nezanemarljive, o tem pričajo tudi izkušnje mnogih, povsem zdravih ljudi, ki ob nenadnem pojavu bolezni in nekajdnevnem ležanju v postelji kmalu občutijo neprijeten, boleč občutek na mestih, kjer telo močneje pritiska ob ležišče, npr. v petah, bokih, trtici, ob sklepih. Ti znaki sprožajo spontano spremembo položaja telesa, v nasprotnem primeru pa predstavljajo nevarnost nastanka preležanine.

Kateri deli telesa so najbolj izpostavljeni pritisku telesne teže zaradi katerega nastanejo preležanine?

Najpogostejša mesta nastanka preležanin so mesta, kjer sta koža in tkivo stisnjena med podlago in kost. Ta mesta so uhlji, zatilje, lopatice, komolci, trtica, križni del, kolki, pete, gležnji, kolena, odvisno od lege telesa. Pri bolnikih, ki veliko sedijo, je velika možnost nastanka na sedalnih grčicah, pri bolnikih, ki imajo povečano telesno težo, lahko nastanejo preležanine v kožnih gubah (zadnjica, dimlje, trebuh, pod prsmi). Preležanine lahko nastanejo tudi pri slabo izdelanih mavčnih oblogah pri poškodbah, pri bolnikih, ki imajo uveden kateter ali sondo (nos, grlo, požiralnik, sapnik, sečnica) in drugih.

Kateri bolniki so podvrženi preležaninam in preležalnim ranam?

Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek preležanine je že omenjena nepremičnost, velik vpliv pa ima tudi neprimerna prehranjenost (podhranjenost ali prehranjenost), zmanjšan vnos tekočin, nesposobnost zaznavanja bolečine in pritiska na kožo, nezmožnost kontroliranega izločanja vode in blata. Še posebej so pojavu preležanin izpostavljeni starostniki, saj imajo tanjšo in manj elastično kožo, zmanjšana je sposobnost celjenja tkiv, imajo manj podkožnega maščevja, zaradi česar so lahko v večji nevarnosti za nastanek preležanin. Dovzetnejši za nastanek preležanin so tudi bolniki s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, demenca, možganska kap, ter bolniki, ki jemljejo določena zdravila, ki vplivajo na stanje kože.

Lahko opišete, kako so videti površinske preležaninske rane?

Evropsko združenje oziroma svetovalni odbor za razjede zaradi pritiska EPUAP je preležanine zvrstil v štiri stopnje. Za prvo stopnjo je značilna rdečina nepoškodovane kože, ki ne zbledi. Lahko se pojavijo tudi toplota, oteklina, otrdlina področja kože. Pri drugi stopnji se pojavi mehurček ali odrgnina. Gre za delno izgubo plasti kože vrhnjice (epidermisa), usnjice (dermisa) ali obojega. Razjeda je povrhnja in klinično je videti kot odrgnina ali mehurček. Pri tretji stopnji se pojavi površinska razjeda. Gre za popolno poškodbo kože, ki vključuje poškodbo in nekrozo podkožnega tkiva, ki se lahko širi globlje, vendar ne skozi spodaj ležeče mišične ovojnice. V zadnji, četrti stopnji pa gre že za globoko razjedo z obsežnim uničenjem tkiva, nekrozo tkiva, poškodbe mišic ali kosti ali podpornih struktur z bolj ali manj poškodovano kožo.

Obstajajo pa tudi okvare globlje ležečega tkiva …

Preležanine lahko nastanejo tudi v obratni smeri, kot je opisano zgoraj, se pravi, da poškodbe tkiva nastopijo najprej v globini, na globlje ležečem tkivu, na koži pa še niso vidne, lahko pa gre le za blago rdečino. To so najobsežnejše in najgloblje preležanine in nastanejo zaradi delovanja strižne sile ali če delujeta na tkivo pritisk in strižna sila hkrati. Okvare nastopijo na globlje ležečem tkivu, tik ob kostnih štrlinah. Okvara napreduje navzven proti površini kože in se lahko pokaže šele po 48. urah po nastali okvari globlje ležečih tkiv. Da se takšna razjeda ne razvije, moramo poskrbeti za pravočasno preventivo. Previdni moramo biti pri bolnikih, ki so v sedečem, polsedečem položaju, nepravilno pripravljenem in nepravilno opremljenem ležišču ali vozičku in jim ob tem trup drsi proti vznožju postelje.

Kakšen je vpliv inkontinence na nastanek preležanin?

Inkontinenca urina in blata sama po sebi ne povzročata preležanin, vendar pa pri bolnikih, ki so nepremični in imajo motnje senzibilnosti in sposobnosti gibanja, ob poslabšanju splošnega stanja lahko predstavljata dodaten rizični faktor za nastanek preležanin. Pri bolnikih, ki so inkontinentni, se poveča možnost za nastanek preležanin tudi do šestkrat. Vzrok za to je vlaga in mokrota, ki povečata trenje med kožo in posteljnino in otežita ali slabotnemu bolniku celo onemogočita gibanje oziroma spontano spremembo lege. Zaradi vlage pride tudi do maceracije oziroma razmehčanosti kože, ki je ob trenju veliko bolj občutljiva in neodporna za površinske poškodbe, pritisk in posledično za infekcijo oziroma okužbo.

Kakšno nego potrebuje razmehčana koža?

Nega kože je pomemben ukrep v preventivi preležanin, še posebej nega kože inkontinentnih bolnikov. Kožo anogenitalnega predela je treba skrbno negovati. To zajema umivanje z mlačno vodo in blagim milom in dobro osušitev kože ob vsaki menjavi plenice. Pred namestitvijo plenice kožo namažemo z ustrezno kremo ali losjonom, ki kožo zaščiti. Pri vsaki menjavi plenice moramo opazovati kožo na izpostavljenih in ogroženih delih, obenem pa moramo biti pri izvajanju nege pozorni in nežni, da sami ne povzročimo kakšne poškodbe s premočnim potegom.

Najbrž moramo biti še posebej pozorni na splošno higieno ležečih bolnikov, tudi postelje in oblačil?

Seveda. Vsekakor je najpomembnejši ukrep za preprečevanje preležanin zmanjšanje pritiska na kožo. To lahko dosežemo z rednim menjavanjem položaja, s podlaganjem ležečega oziroma sedečega bolnika in s posebnimi pripomočki. Obvezno je obračanje in spreminjanje položaja telesa vsaki dve uri ali uporaba pripomočkov za razbremenitev pritiska na telo. Naslednji ukrep je osebna nega bolnika. Posebej pozorni moramo biti pri inkontinentnih bolnikih, kjer moramo kožo umivati pri vsaki menjavi plenice in jo nato zaščititi z zaščitnimi kremami. Plenice in podloge naj bodo kakovostne in visoko vpojne. Perilo, ki ga uporabljamo za bolnika, naj bo udobno, suho, čisto, mehko, iz naravnih materialov, prelikano, brez gub, gumbov, zadrg in debelih robov. Isto velja za posteljnino in posteljo, ki naj bo udobna in primerna za bolnika in takšna, da se lahko izvaja higienizacija postelje čim bolj preprosto.

Kako še lahko preprečujemo nastanek preležanin?

Preležanine lahko preprečujemo predvsem s celostno obravnavo bolnika. Poleg že omenjenih ukrepov pa je zelo pomembna tudi pravilna prehrana bolnika; dobra prehranjenost bolnika in tekočinsko ravnovesje je eden od bistvenih dejavnikov pri preprečevanju preležanin. Pomembna je ocena prehranjenosti bolnika in glede na to oceno izdelan individualni načrt prehrane. Potrebno je, da skrbimo za zadosten vnos tekočine, vitaminov, mineralov in proteinsko kalorične hrane. Če je možno, lahko vključimo tudi dietetika, na splošno pa priporočamo uporabo prehranskih dodatkov, izogibanje kajenju in uživanju kofeina, redno opazovanje kože, v primeru pojava rdečine, sprememb za ustrezne ukrepe, ozaveščanje ogroženih oseb, izobraževanje svojcev, zdravstvenih delavcev, predvsem pa redno in pravilno oskrbo preležanin.

Moramo biti pri osebah, ki jemljejo uspavala ali pomirila, še bolj pozorni, ker se ponoči manj spontano gibljejo?

Pri osebah, ki jemljejo uspavala ali pomirila moramo biti zelo pozorni, še posebej če spadajo v katero od rizičnih skupin. Uspavala in pomirila delujejo zaviralno na spontano gibanje, zmanjšujejo osnovno presnovo in s tem pospešujejo nagel nastanek preležanin. Pri teh bolnikih je pomembno, da začnemo s preprečevanjem preležanin, preden opazimo katerega od začetnih znakov.

Lahko navedete še nekaj pripomočkov za zmanjšanje pritiska?

Uporaba raznih pripomočkov za preprečevanje preležanin je dopolnilo obračanju bolnika in ne nadomestilo za obračanje. Najpogosteje uporabljene so razbremenilne blazine; statične razporedijo pritisk na večjo površino, dinamične pa izmenično razporejajo pritisk v kratkih časovnih intervalih. Statične so lahko napolnjene z zrakom, tekočino, gelom, silikonom, so iz visoko elastične spominske pene. Dinamične blazine za svoje delovanje potrebujejo električno energijo. Obe vrsti blazin sta lahko samostojni ležišči, lahko pa sta v obliki nadvložka. Pacienti, ki so vezani na invalidski voziček, morajo imeti na njih sedežne blazine za razbremenitev pritiska. Blazine morajo učinkovito porazdeliti pritisk, zagotavljati znatno ugreznitev in omogočati menjavo položajev. Poznamo še druge pripomočke, kot so različni obroči različnih materialov, razne podlagalne blazine različnih materialov, opetniki, komolčniki, umetna in naravna krzna, podloge za različne dele telesa, podlagalne blazine za preprečevanje drsenja, strižne sile … Dobro je, če pripomočke predhodno preizkusimo, saj bodo svoj namen dosegli le, če jih bomo dobro poznali in z njimi pravilno rokovali.

 

Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek preležanine je nepremičnost, velik vpliv pa ima tudi neprimerna prehranjenost, zmanjšan vnos tekočin, nesposobnost zaznavanja bolečine in pritiska na kožo, nezmožnost kontroliranega izločanja vode in blata in drugo.

 

Posebej pozorni moramo biti pri inkontinentnih bolnikih, kjer moramo kožo umivati pri vsaki menjavi plenice in jo nato zaščititi z zaščitnimi kremami. Plenice in podloge naj bodo kakovostne in visoko vpojne.

Februar 2015

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več