Čeprav smo že sredini zime, so pred nami še mrzli dnevi. V hladnem vremenu se lahko pojavijo tudi poškodbe kože in podkožja.

Bolj dramatične poškodbe kože zaradi mraza so omrzline, ki nastanejo, kadar je temperatura pod lediščem. Nizke temperature okvarijo kožo in podkožje. Dodatno nastanek poškodb poslabša vlaga. Dejavniki, ki prav tako vplivajo na nastanek omrzlin, so nezadostna obleka, mokra oblačila, veter in slab krvni obtok. K slabšemu krvnemu obtoku pripomorejo tesna obleka ali obutev, utrujenost, kajenje, uživanje alkohola, določena zdravila in bolezni, ki prizadenejo žile, na primer sladkorna bolezen. Do omrzlin pride običajno v izjemnih temperaturnih razmerah, razmeroma pogoste so na primer pri alpinistih, ki plezajo na visoki nadmorski višini v hladnem okolju. Najpogosteje omrznejo izpostavljeni deli telesa, ki so oddaljeni od središča telesa. To so roke, stopala, prsti rok in nog, brada, lica, nos, ušesa. Na teh mestih pride do refleksnega stisnjenja žil, kar ovira dotok krvi.

Avtor: Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med.

Čeprav se dokončna poškodba in videz prizadetega predela razvije šele po 24–48 urah, je pomembno, da ločimo posamezne skupine omrzlin. Tako lahko napovemo končni izid in stopnji poškodbe prilagodimo ukrepanje. V grobem delimo omrzline v dve skupini, na povrhnje, ki običajno nimajo hujših posledic, in globoke, ki lahko vodijo v amputacijo prizadetega uda ali dela telesa. Vsako od teh dveh skupin pa razdelimo še v dve stopnji.

Delitev omrzlin:

1. stopnja: Začetni otrplosti sledijo bolečine in mravljinčenje. Koža je najprej bleda zaradi skrčenja malih žil. Ko se ogreje, lahko postane močno pordela. Običajno ni trajnih posledic.
2. stopnja: Prisotne so bolečine in mravljinčenje. Koža je bela ali modrikasta, otekla, po enem dnevu na njej pogosto nastanejo mehurji. Posledica je zmanjšana občutljivost kože na mraz in dotik.
3. stopnja: Začetne bolečine izzvenijo, pojavi se popolna neobčutljivost. Zaradi izstopanja plazme skozi žilne stene pride do hujših oteklin, modrikasta koža postane sivo modra, pojavijo se mehurji s krvavkasto tekočino. Kljub zdravljenju težko preprečimo izgubo tkiva.
4. stopnja: Bolniki na prizadetih mestih nimajo bolečin ali občutka. Koža je siva do sivo modra, nato pa nastanejo nekroze oz. odmiranje tkiva. V tem primeru je posledica izguba prizadetega tkiva.

Ker se globina opeklin pokaže šele po nekaj dneh, je prva pomoč vseh omrzlin enaka. Na terenu sprostimo tesno obleko, mokra oblačila zamenjamo s suhimi in poskrbimo za zaščito pred mrazom. Če je prizadeti pri zavesti, ga spodbujamo k gibanju, pije naj tople, sladkane pijače. V zavetju bolnik dobi tableto acetilsalicilne kisline, če nima alergije nanjo, sledi hitro ogrevanje v vroči vodi, ki je nekoliko toplejša od normalne telesne temperature, 38–42 °C. Prizadeti del pomočimo v kopel za pol ure, pred tem pa moramo odstraniti nakit (prstane, ure). Za ogrevanje se ne odločimo, če se je prizadeto tkivo ogrelo po naravni poti, če je od nastanka omrzlin minilo že več kot 24 ur ali če pričakujemo, da bo bolnik med prevozom ponovno izpostavljen mrazu. Pomemben je hiter prevoz v primerno zdravstveno ustanovo. Hujše omrzline običajno zdravijo plastični kirurgi.

Blažje oblike poškodb kože, ki jih povzroča mraz, imenujemo ozebline. Te lahko nastanejo že pri temperaturah, ki so višje od ledišča. Kot pri omrzlinah tudi pri ozeblinah poškodbe dodatno pospeši vlaga ter nezadostna ali tesna obleka in obutev. Tudi ozebline so najpogostejše na izpostavljenih delih. Ozebla koža je modrikasto rdeča, nekoliko otekla in srbi. Ko se koža ponovno segreje, postaneta rdečina in srbenje izrazitejša. Kronične spremembe na koži zaradi mraza so bleda, razpokana koža, ki je manj občutljiva za mraz.

Kako se izogniti omrzlinam in ozeblinam?

Nastanek ozeblin in omrzlin v večini primerov lahko preprečimo. Kadar se odpravljamo na mraz, še zlasti v posebnih okoliščinah, na primer v hribih ali v vetrovnem vremenu, poskrbimo za ustrezno toplo in suho obleko in obutev. Zelo primerni so sodobni materiali, ki se uporabljajo za športna oblačila. Odsvetujemo kajenje, ker prizadene žile, ter uživanje alkohola, ki prehodno sicer širi žile, vendar s tem še dodatno povečamo izgubljanje toplote. V mrzlem vremenu morajo biti še posebej pozorni bolniki z okvarami žil ali živčevja.

Februar, 2011