Ob vseh boleznih tega sveta se zdi ohlapna koža ali zabuhlost na vekah nekaj povsem zanemarljivega, vendar je treba vzeti v obzir, da je lahko za posameznika zelo moteče, ker posledično manjša vidno polje in daje videz utrujenosti. Kako rešiti omenjene težave, nam je zaupal Amadej Lah, dr. med., specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.
Avtorica: Katja Štucin
Zakaj pride do povešenih vek?
Treba je ločiti več različnih zdravstvenih stanj, ki jih opisujemo kot “povešene veke”. Po navadi s tem mislimo odvečno in povešeno kožo na vekah pri starejših osebah, ki z leti vedno bolj zakriva vidno polje in otežuje vid, strokovno stanju rečemo dermatohalaza. Ta je posledica ohlapnosti kože zgornje veke zaradi njene raztegnitve, upada prostornine tkiv zgornje veke in spremembe skeleta. Torej identičnih procesov, ki nam starajo tudi obraz in telo. Povešene veke v ožjem pomenu besede pa pomenijo oslabitev ali raztegnitev mišice, ki dviga zgornjo veko, ali strokovno ptoza. Slednja je lahko prirojena, lahko je posledica živčne okvare (tumor, poškodba) ali staranja.
Kako velik dejavnik pri nastanku tega pojava je torej starost in kakšna je statistika glede na spol?
Na obe stanji, tako dermatohalazo kot tudi ptozo, seveda vpliva starost. Odvečne kože zgornjih vek pri mladih osebah ni in se ta pojavi s procesom staranja. Je pa pri tem pomembna tudi genetska predispozicija. Pri nekaterih se ohlapnost in povešenost kože pojavi že po tridesetem letu. Starostno ptozo pa opažamo pri starejših osebah, po navadi po šestdesetem letu. Glede na spol pri pojavu odvečne kože razlik ni, opravimo pa bistveno več posegov na zgornjih vekah pri ženskah, najverjetneje, ker je po estetskih normah nekoliko povešena koža pri moških bolj sprejemljiva.
Kako pogosto se zgodi, da se koža povesi do te mere, da je za posameznika moteče, ne samo zaradi videza, ampak tudi zaradi zmanjšanega vidnega polja?
Pri starejših osebah ni redko, da odvečna koža prekrije rob zgornje veke in začne ovirati vidno polje. Koliko je to moteče, je zelo individualno. Nekatere moti že minimalno odvečna koža, drugi pridejo k zdravniku šele, ko jim koža praktično povsem zakriva pogled. Ohlapnost mišice stanje še dodatno slabša. “Težke veke” osebe po navadi najprej kompenzirajo z gubanjem čela. Čez dan se namreč mišice dvigovalke vek zaradi dodatne obremenitve utrudijo in takrat telo podzavestno s krčenjem čelnih mišic za nekaj milimetrov dvigne zgornjo veko, jo s tem razbremeni in izboljša vidno polje.
Kako poteka korekcija povešenih vek oz. odstranitev odvečne kože?
Pred korekcijo je potrebna natančna analiza kože in mišice zgornje veke in čela. Ločiti moramo zgoraj omenjeni stanji, ker je operativni postopek različen. Poleg tega analiziramo tudi položaj obrvi, saj je lahko vzrok težavam povešenost obrvi, kar spet zahteva drugačen poseg.
Poseg (zgornja blefaroplastika) se opravi v lokalni anesteziji po predhodno označeni shemi. Pri tem izrežemo odvečno kožo ter dodatno korigiramo še druge nepravilnosti – odstranimo ali dodamo maščobo za korekcijo volumna, popravimo položaj obrvi, pri ptozi pa skrajšamo mišico dvigovalko.
Pogoste so kombinacije operacije zgornjih vek z drugimi posegi; istočasno lahko opravimo tudi korekcijo spodnjih vek (spodnja blefaroplastika), obrvi (dvig čela) ali pa jo vključimo v obsežnejši poseg skupaj z dvigom (liftingom) obraza.
Komu svetujete blefaroplastiko in komu jo odsvetujete?
Zgornjo blefaroplastiko svetujemo osebam, ki jih moti odvečna koža zgornjih vek. Motiv za poseg je lahko estetski ali funkcionalen. Poseg je dokaj preprost in primeren tudi za starejše osebe. Pravih kontraindikacij za zgornjo blefaroplastiko ni. Poseg odložimo pri osebah z neurejeno boleznijo ščitnice, posebno opozorilo pa velja tudi za osebe, ki imajo suhe oči, saj operacija prehodno lahko stanje še poslabša.
Je poseg boleč, koliko časa traja okrevanje in kako je z brazgotinami, ki nastanejo?
Zgornjo blefaroplastiko opravimo v lokalni anesteziji, poseg glede na naše izkušnje ni boleč. Po njem so pogoste modrice in otekline, ki lahko obsegajo tudi spodnjo veko. Šive in obliže odstranimo po enem tednu. Posebne nege, razen morda nevtralne mastne kreme, brazgotine ne zahtevajo in po nekaj tednih praktično niso več vidne. Poleg tega so v gubi zgornje veke, ki je pri odprtem očesu skrita. Vrnitev na delo je tako po navadi možna po enem tednu, redko kasneje. Otekline v omejenem obsegu so lahko prisotne še več mesecev, zato je tudi končni rezultat viden šele, ko splahnijo otekline.
Ker operacija v večini primerov najbrž ni nujna, je seveda treba pretehtati prednosti in slabosti. Kakšni so možni zapleti?
Zgornja blefaroplastika je zelo uspešen poseg z visokim zadovoljstvom strank. Zaskrbljenost se pojavlja v prvih mesecih po posegu zaradi možnosti manjših asimetrij in oteklin, kar pa po navadi sčasoma izgine. Občasno vidimo prehodne težave s celjenjem rane in suhimi očmi.
Kakšne rezultate zdravljenja beležite? Se lahko skozi obdobje vnovič pojavi odvečna koža na vekah?
Zgornja blefaroplastika kot tudi drugi kirurški posegi procesa staranja ne ustavijo. Občasno se zgodi, da je treba poseg ponoviti, a redko prej kot v petih do desetih letih.
Marec 2015
