Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Oči se nam zdijo tako samoumevne. A poglejmo preprost primer: tako majhna stvar, kot je trepalnica, ki nam zaide v oko, nam za nekaj trenutkov lahko zamegli vid. Oči so nadvse pomemben organ. Zato je potrebno, da skrbimo za njihovo zdravje. Pa ne le s korenčkom, temveč s preprostim testom vidnega polja kar doma. O testih vidnega polja, o tem, kako se lahko naše vidno polje v primeru obolenj zoži in kakšne meritve vidnega polja so na voljo pri nas, smo se pogovarjali z Alenko Šket Kontestabile, dr. med., spec. oftalmologije, FEBO.

Avtorica: Andreja Hergula

Kako bi preprosto razložili, kaj je vidno polje?

K vidnemu polju spada področje, ki ga lahko zaznamo, ko gledamo naravnost, četudi periferno predmeti niso jasni in jih ne moremo razločiti.

Vidno polje je obseg, ki ga lahko zaznamo. Če se zazremo v točko, jo vidimo ostro. Poleg tega pa vidimo dosti širše polje, ki ni več tako izostreno. Če si pokrijemo eno oko, je vidno polje ožje, če pa obe očesi odkrijemo, je vidno polje širše. Če oči premikamo, je polje seveda širše.

Nisem še zasledila stavka: »Tvoje vidno polje pa je zavidanja vredno.« Imamo vsi ljudje enako vidno polje ali se kateri ponašajo z večjim?

Zdrav človek primerljivih let ima podobno vidno polje. Razlike med posamezniki je le nekaj stopinj. Vidno polje se z leti zožuje, a to oženje ni drastično. Obstaja pa seveda veliko bolezni, ki to vidno polje zožujejo.

O tem kasneje. Pri katerih dejavnostih in poklicih pa je pomembno, da imamo dobro vidno polje?

Določena opravila in poklici imajo seveda večje zahteve. Pri vožnji avtomobila je zelo pomembno, kakšna je širina vidnega polja in dejstvo, kako smo nanj navajeni. Lahko pa imamo vidno polje slabše širine, a se nanj sčasoma prilagodimo in lahko kljub temu vozimo avto. Gotovo pa imajo ostrejše zahteve za primerno vidno polje piloti, delavci na višini, vojaki, policisti in drugi poklici.

Koliko znaša širina zdravega vidnega polja?

Širina vidnega polja pri povprečnem človeku znaša 60 do 70 stopinj zgoraj in spodaj ter 120 do130 stopinj pri strani. Ko gledamo z obema očesoma, znaša vidno polje 160 do 170 stopinj.

Lahko doma naredimo test, če je naše vidno polje primerno?

Starejši morajo biti pozorni na to, da si vidno polje kontrolirajo sami. Z leti se namreč veča verjetnost določenih obolenj, na primer obolenje rumene pege ali glavkom, torej okvara vidnega živca in vidnega polja.

Doma lahko naredimo preprost test: pokrijemo eno oko in se zagledamo v neko točko. Ta točka je najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je vidno polje.Nato si pokrijemo drugo oko in kar smo videli s prvim, bi morali približno enako videti tudi z drugim.

Če je centralna ostrina manjša, če je slika morda nejasna, če se pojavljajo zvijugane črte, če se nam temni, morda ni slike. Če je vse v redu, z enim in drugim očesom vidimo približno enako. Teh odstopanj ne zaznamo, če gledamo z obema očesoma, saj obolenje običajno napreduje počasi. Če stanje obeh očes ni primerljivo in če se spreminja, je pametno oditi k strokovnjaku.

Če pa se vidno polje zmanjša zaradi drugih razlogov, moramo zagnati vik in krik?

Vika in krika ni treba zagnati, je pa nedvomno potrebno, da takoj odidemo na posvet k strokovnjaku, če gre za nenadno zmanjšanje vidnega polja na določenem delu očesa. To zmanjšanje je lahko povezano z drugimi simptomi, zato lahko vaš zdravnik na podlagi drugih vprašanj in znakov določi nadaljnje preiskave in zdravljenje. Vsak izpad v vidnem polju je treba opredeliti.

Če nas bolijo oči in imamo glavobole, je to lahko vzrok zmanjšanja vidnega polja? Kakšni so še lahko razlogi za zoženje vidnega polja?

Ob glavobolu se zaradi določenih vzrokov lahko pojavi okvara vidnega polja. Glede na vzorec in stopnjo okvare vidnega polja lahko sumimo, zaradi česa je prišlo do glavobola. Vidno polje se lahko okvari zaradi očesnih obolenj npr. glavkoma, največkrat brez glavobola, okvar mrežnice, vidnega živca. Izpad v vidnem polju je lahko posledica nevroloških obolenj, npr. tumorjev, vaskularnih obolenj, migrene, ki jim je lahko pridružen glavobol.

Težave so lahko zadaj, v možganovini, gre za drugačen izpad vidnega polja kot prej našteto. Na srečo znamo dobro opredeliti, kje v glavi se dogajajo spremembe, ki lahko korelirajo z izpadom v vidnem polju.

Tudi kadar sistemska vnetja povzročajo vnetje vidnega živca (npr. tuberkuloza, sifilis, borelioza …) ali je ta prizadet zaradi avtoimunih obolenj (npr. multipla skleroza) oz. toksičnih obolenj (npr. zastrupitev z alkoholom, nikotinom), vidimo izpad v vidnem polju.

Pri mlajših ženskah ali pri ženskah v srednjih letih se lahko pojavi povišan pritisk v glavi (strokovno se imenuje idiopatska intrakranialna hipertenzija), za katerega vzroka ne poznamo. Tu pride do določene okvare vidnega živca in okvare v vidnem polju. V primeru, da gre za to obolenje, pacienta napotimo k nevrologu ali pa obratno, nevrolog napoti pacienta k nam.

Vidno polje merimo s perimetrijo. Gre za natančno preiskavo, kako deluje?

Perimetrija je lahko statična in dinamična. Obe delujeta po podobnem principu. Največkrat opravimo statično perimetrijo, ker je hitrejša in preprostejša. Gre za kupolo, v kateri bolnik nasloni glavo naprej in opazuje, kako do očesa pridejo svetlobni impulzi. Impulzi so različne jakosti, pojavijo se na različnih mestih, zato na podlagi tega ugotovimo, kje v vidnem polju je preiskovanec videl oz. ni videl in kakšno intenziteto svetlobe je zaznal. Na podlagi tega ovrednotimo rezultate.

Moramo pred perimetrijo imeti kakršne koli predpriprave? Je bolje, da so naše oči spočite?

Gotovo je to zaželeno. Če je oseba ves dan za računalnikom, je njen solzni film slabši, oči se izsušijo in preiskavo težje opravimo. Zato je smiselno, da je oko spočito ali da se mu dodajo umetne solze. Preiskava sama pa je neboleča, hitra in opravljamo jo v temi, v miru. Morda se prvikrat ljudje ne znajdejo najbolje oziroma težko sledijo navodilom (sploh starejši), a naprava to zazna in lahko brez težav vidimo, ali je šlo za izpad v vidnem polju ali pa je bilo težko sodelovanje. Preiskavo lahko opravijo tudi otroci.

Se lahko po sami preiskavi pojavijo kakšne težave?

Lahko se pojavijo težave, kot so bliskanje pred očmi ali utrujenost oči, a v nekaj minutah izzvenijo.

Kaj konkretno lahko ugotovite s perimetrijo? Kam napotite ljudi s težavami z vidnim poljem?

Najprej ocenimo, kaj od preiskave pričakujemo. Nato postavimo diagnozo in opazujemo. Če pri očesnih okvarah, rumeni pegi, mrežnici, glavkomu (tu je poudarek sploh zelo velik) zaznamo napredovanje, ukrepamo.

Pri napredujočem glavkomu uvedemo dodatno terapijo ali operiramo. Če opazimo, da gre za nevrološke izpade, ki so npr. povezani z adenomom hipofize, bolnika napotimo do nevrokirurga oziroma nevrologa, odvisno od tega, kje zaznamo izpad vidnega polja.

Sodelujemo tudi z revmatologi, saj npr. spremljamo vidno polje pri zdravljenju z določenim zdravilom. Pri uživanju tega zdravila namreč prihaja do okvar v rumeni pegi in če gre za značilne okvare pri tem zdravilu, se posvetujemo z revmatologom, da prekine zdravljenje in zamenja terapijo.

 

Ste vedeli, da …

  • ni mogoče fiziološko razširiti velikosti optično aktivne mrežnice, torej razširiti vidnega polja? Lahko pa se naučimo bolje prepoznati in izostriti predmete oz. črke, ki so na področju perifernega vidnega polja, kjer je sicer ostrina slabša. Tako lahko zaznamo in absorbiramo več informacij istočasno. Te tehnike učenja so priljubljene npr. med ljubitelji hitrega branja, za boljše učenje. Pomaga tudi izboljšati koncentracijo.     
  • imajo nekateri različne barve oči, na primer eno oko modro, drugo rjavo? Gre za heterokromijo. Vzrok je premalo ali preveč melanina, prisotnega v očesni šarenici. Običajno ne gre za bolezensko stanje, niti ne vpliva na ostrino očesa.
  • V večini primerov je heterokromija prirojena. Benigna heterokromija se lahko pojavi kot rezultat genetske mutacije med razvojem zarodka. V določenih primerih pa je heterokromija simptom nekega drugega stanja, ki je prisotno od rojstva ali pa se razvije kmalu po njem.
  • Heterokromija se lahko pojavi tudi pozneje v življenju. Vzroki takšne heterokromije so lahko poškodbe očesa, uveitis ali uživanje določenih zdravil za zdravljenje glavkoma. Heterokromija nima neposredno vpliva na vidno polje.
  • ima poljski zajec široko vidno polje, vidi na stran (115 stopinj) in tudi nazaj, naprej pa vidi slabše (20 stopinj)? Zato ima omejeno sposobnost pri oceni razdalje – to pa nadomesti s sluhom in vohom. Oči ima skoraj nenehno odprte. Spi le kratek čas, le pol do ene minute in pol. Tedaj oči zapre, gobček pa prisloni na tla.
0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja