Oči so čutilo, s pomočjo katerega čez dan sprejmemo večji del informacij iz okolja, in čeprav se tega morda niti ne zavedamo, jih vse prevečkrat izpostavljamo dejavnikom, ki lahko oslabijo njihovo zdravje. Sončni žarki v poletnih mesecih, izsušeni prostori v zimskih mesecih ali neprestano buljenje v računalniški zaslon, naše oči pa ogrožajo tudi okužbe in vnetja, nekatera bolj pogosta, druga manj.
Avtorica: Nika Arsovski
Veke ščitijo pred mehanskimi poškodbami in izsuševanjem
Ključno vlogo pri zaščiti naših oči igrajo očesne veke, ki s solzenjem pripomorejo k vlaženju površine očesa ter z mežikanjem preprečujejo izsuševanje. Poleg tega veke očesno površino ščitijo tudi pred mehanskimi poškodbami, saj se v primeru nevarnosti bližajočega predmeta zaprejo. Očesno površino vlažijo solzne žleze, ki proizvajajo solze – tekočino, ki vlaži naše oko in vsebuje protitelesa ter ga tako ščiti pred okužbami. Solzne žleze se nahajajo na zunanjem robu očesa. Zdrave oči so dobro zaščitene pred zunanjimi dejavniki, če pa solzne žleze ne proizvedejo zadostne količine solz, oči postanejo suhe in boleče.
»Sindrom suhih oči (SSO) je najpogostejša težava, etiopatogenetsko sindrom suhih oči delimo na hiposekrecijsko in evaporativno obliko. Vzrok hiposekresijske oblike je zmanjšana količina izločanja solz, bodisi zaradi sistemskih bolezni – lupus, revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, spremembe v delovanju ščitnice in sjögrenov sindrom – ali zaradi slabšega delovanja solznih žlez, ki je lahko posledica starosti, obolenja solznih žlez ali sistemskega zdravljenja. Glavni vzrok evaporativne oblike je najpogosteje disfunkcija meibomovih žlez, dolgotrajna nošnja kontaktnih leč, izpostavljenost UV, alergija, kronično zdravljenje s protiglavkomskimi zdravili,« pojasnjuje asist. Satar Baghrizabehi, dr. med., spec. oft., predstojnik Očesnega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Tudi oči potrebujejo počitek
Do občutka izsušenosti pogosto pride v zimskem času, ko več časa preživimo v notranjih prostorih, kjer je zrak zaradi ogrevanja dokaj suh. Poleg tega ljudje vse več časa preživimo za računalnikom ali ob gledanju mobilnih zaslonov, ki prav tako škodujejo zdravju naših oči. Te postanejo razdražene, pordele, vid postane vse bolj moten. Milejše težave lahko omilimo s primernim vlaženjem prostorov, pa tudi vlaženjem oči. Če veliko časa preživimo za računalnikom, je priporočljivo za nekaj minut pogled obrniti drugam, saj si s tem spočijemo oči. Strokovnjaki priporočajo, da trikrat na uro za dvajset sekund zaprete oči in jih nato sprostite s pogledom v daljavo.
»Solzni film (SF) ima tri plasti, površinska zunanja plast je maščobna, srednja, najdebelejša plast je vodena, tvori in izloča jo solzna žleza in vlaži očesno površino, predvsem roženico. Notranjo plast sestavlja mucin, ki pomaga pri razporeditvi SF enakomerno po očesni površini in prepreči vdor patogenih mikroorganizmov v roženico. V zgodnji fazi razvoja sindroma suhega očesa je značilna nestabilnost TF med mežikanjem (test TBUT). Temu sledi hitro mežikanje, ki takoj ponovno vzpostavi neprekinjen SF, ki je potreben za jasen in oster vid ter omogoča pacientu primerno funkcijo vida,« pojasnjuje oftalmolog in nadaljuje:
»Zunanji vzroki za pojav ali poslabšanje simptomov sindroma suhih oči so suh ali mrzel zrak, prah, prepih ali zaprti neprezračeni prostori, lahko pa so posledica nekaterih razvojnih malformacij, te so bodisi prirojene bodisi pridobljene. Med najpogostejšimi so blefaritis oz. vnetje robov vek, entropij, pri čemer se rob veke zaviha navznoter, in ektropij, pri čemer se rob veke zaviha navzven. Ta stanja povzročijo moten refleks mežikanja ter počasno utripanje (parkinsonova bolezen), ki zmanjša distribucijo solznega filma na površini očesa in pospeši zgodnje izhlapevanje solz.«
Vnetje solznega mešička je najpogostejše pri ženskah v starejših starostnih obdobjih
Sindrom suhega očesa je morda med najbolj razširjenimi, še zdaleč pa ne edina težava, ki lahko doleti naše oči. Prizadene jih lahko tudi vrsta vnetij, med njimi je najpogostejše vnetje solznega mešička oz. dakriocistitis. Solzni mešiček je razširjeni del solznega izvodila ob nosu. Vnetje zaznamuje močna bolečina v predelu nad solzno vrečko, gnojni izcedek in rdečina z oteklino. »Poglavitni vzrok je blokada solznega kanala, ki moti normalen odtok solz. Vzroki blokade solznega kanala so lahko prirojeni, posledica poškodbe ali bolezni. Bolezen se najpogosteje pojavlja pri ženskah, zlasti pri starejših. Simptomi so izrazitejši z razvojem bolezni.
Dakriocistitis lahko povzroči zaporo, kadar se pojavi ob predhodno že obstoječem fiziološkem, prirojenem ali bolezenskem zoženju solznega kanala,« razloži dr. Baghrizabehi in svetuje: »Študije priporočajo, da naj pregled očesne površine in solzne funkcije postane del rutinskega očesnega pregleda in spremljanja pri vseh po 40. letu starosti in pri rizičnih skupinah s pridruženimi boleznimi, ki kot rečeno vplivajo na solzne žleze.«
Vnetje solzne žleze je izjemno redko
Med manj pogostejša vnetja sodi vnetje solzne žleze oz. dakrioadenitis (lat. dacryoadenitis). To je najbolj pogosto nespecifično vnetje, gre za vnetja, ki lahko zajamejo katero koli tkivo v očesni votlini. Gre za vnetje ene ali obeh solznih žlez, običajno pa se pojavi le na enem očesu. Vzrok za pojav akutnega dakrioadenitisa je virusna ali bakterijska okužba. Za dakrioadenitis so značilne povišana telesna temperatura in bolečine v zunanjem delu očesne votline. Poleg tega lahko otečejo bezgavke. »Gre za dokaj redko okužbo, pogosteje se vnetje solzne žleze pojavi izolirano in se tudi spontano umiri. Deli se na akutni in kronični dakrioadenitis.
Akutni in kronični dakrioadenitis
Akutni dakrioadenitis povzročajo bakterije in virusi. Pri akutnem dakrioadenitisu se nenadno pojavi bolečina v predelu solzne žleze. Znaki so oteklina v zunanjem delu zgornje veke, ki veki daje značilno obliko črke S. Oko je običajno lahko pomaknjeno navzdol in navznoter. Prisotna je rdečina, oteklina in bolečina palpebralnega dela solzne žleze in pripadajoče očesne veznice. Izločanje solz je lahko zmanjšano. V diagnozi je lahko okužba solzne žleze, povzročena z virusom mumpsa, infekcijsko mononukleozo, redkeje z bakterijami.
Sarkoidoza je pogost vzrok za kronični dakrioadeniti, v diferencialni diagnozi vnetja solzne žleze je benigni (redkeje) ali maligni tumor solzne žleze,« pojasnjuje oftalmolog. Infekcijska mononukleoza se najpogosteje pojavlja med mlajšo populacijo odraslih in najstnikov, povzroča jo virus Epstein-Barr (EBV). Simptomi so podobni angini, vse od slabega počutja do bolečin v žrelu, glavobola in povišane telesne temperature. Povečajo se bezgavke v dimljah, v vratu in v pazduhi. Mumps po drugi strani najpogosteje prizadene otroke med 5. in 9. letom starosti, pojavi pa se lahko tudi pri odraslih, pri katerih je pogostejša težja oblika bolezni. Večina okuženih z virusom mumpsa okužbo prestane brez simptomov, če pa se bolezen razvije, se najpogosteje odraža z glavobolom, povišano telesno temperaturo in oteklimi obušesnimi žlezami slinavke.
Zapleti so redki, kljub temu pa v Sloveniji že vse od leta 1979 poteka cepljenje proti mumpsu, s čimer se je močno zmanjšalo obolevanje za to okužbo. Pri sarkoidozi pa vzroki doslej še niso povsem pojasnjeni, gre za preplet genetskih in okoljskih dejavnikov. Sarkoidoza je sicer bolezen, katere znak je nastanek neobičajnih skupkov vnetih celic v organih, kot so pljuča, jetra, bezgavke …
Ne odlašajte z obiskom zdravnika
Z okulističnim pregledom pri specialistu in ob tem opazno povečano pordelo ter povečano solzno žlezo se poda diagnoza. Ob podrobni preučitvi pacientove anamneze se določi zdravljenje, ki se razlikuje od same vrste okužbe, vnetja. Pri tem je treba upoštevati posamične anomalije. Zdravljenje je prav tako odvisno od stopnje vnetja. Kadar je vzrok dakrioadenitisa virus, zadostujeta že počitek in blaženje s toplimi suhimi obkladki na vnetem predelu. Pri nekaterih oblikah pomagajo že nadomestne solze, ki jih je mogoče kupiti v lekarnah in specializiranih trgovinah. V nekaterih primerih je potrebno antibiotično zdravljenje. Ker se vrste in stopnje vnetja med seboj močno razlikujejo, je bistvenega pomena pravočasen obisk specialista. Prav zato je treba v primeru zbadanja ali izcedka v predelu očesa obiskati zdravnika.
Sindrom suhega očesa je morda med najbolj razširjenimi, še zdaleč pa ne edina težava, ki lahko doleti naše oči. Prizadene jih lahko tudi vrsta vnetij, med njimi je najpogostejše vnetje solznega mešička oz. dakriocistitis. Med manj pogostejša vnetja sodi vnetje solzne žleze oz. dakrioadenitis (lat. dacryoadenitis).
ABC
A Solzne žleze se nahajajo na zunanjem robu očesa.
B Vnetje solzne žleze se običajno pojavi le na enem očesu.
C Poznamo akutni in kronični dakrioadenitis.
