Poletna vročina lahko spremeni učinke zdravil

Farmakokinetika je veja farmakologije, ki proučuje »obnašanje« zdravila v organizmu; od stopnje absorpcije do prenosa po telesu pa vse do biološke preobrazbe in izločanja. Prav s pomočjo dragocenih farmakokinetičnih dognanj pa je mogoče podrobneje razumeti tudi spremembe v delovanju posameznih zdravil v poletnem času. Dehidracija, poletna vročina, pospešeno potenje, vse to so dejavniki, ki vplivajo na samo delovanje zdravila, tako na njihovo učinkovitost kot tudi stranske učinke. Po drugi strani lahko zaradi uživanja posameznih zdravil v poletnem času postanemo bolj občutljivi na vročino in UV-sevanje.

Farmokinetika

Farmakokinetika proučuje procese v telesu po zaužitju zdravila, v katere je vključena zdravilna učinkovina. Poglavitni farmakokinetični procesi so sproščanje, absorpcija, porazdelitev, metabolizem in izločanje. Farmakokinetika preučuje kinetiko teh procesov in se ukvarja s tem, kakšna je hitrost absorpcije zdravilnih učinkovin in izločanje le teh, pa tudi s koncentracijami na različnih mestih v organizmu in njihovo časovno odvisnostjo. Farmakokinetika se ukvarja tudi s količino učinkovine, ki iz farmacevtske oblike preide v sistemski obtok, pri tem pa se osredotoča tudi na dejavnike, kot so sama vrsta farmacevtske oblike, velikost posameznega odmerka ter pogostost odmerjanja. Ti elementi so ključni pri določanju ustreznega režima odmerjanja zdravilnih učinkovin v različnih farmacevtskih oblikah, saj le premišljeno odmerjanje omogoča doseganje optimalnega terapevtskega učinka in hkrati zagotavlja varnost uporabe. V sklopu farmakokinetičnega znanja pa je mogoče osvetliti tudi delovanje zdravilnih učinkovin v poletnem času.

Naše telo v najbolj vročih mesecih leta deluje nekoliko drugače – zaradi visokih temperatur se pogosteje pospešeno potimo, za uravnoteženo delovanje organizma pa le to potrebuje večji vnos tekočin. A posamezna zdravila lahko ob vročini povzročijo prenizek krvni tlak, kar se odrazi v težavah z ledvicami in z omotico, druga, da smo bolj občutljivi na UV-sevanje, kar pomeni, da smo dovzetnejši za opekline in izpuščaje na koži. Tretja zdravila lahko zmanjšajo zmožnost telesa za potenje in s tem otežijo ohlajanje telesa, medtem ko lahko po drugi plati visoke temperature vplivajo na absorpcijo zdravil in hitrost njihove presnove. Pozorni pri tem moramo biti vsi, še posebej pa starejši in kronični bolniki, ki so še bistveno bolj ranljivi.

Kako vročina vpliva na delovanje zdravil?

»Visoke poletne temperature lahko vplivajo na delovanje zdravil na več načinov, predvsem posredno preko sprememb v telesni temperaturi, hidraciji ter delovanju srca in ledvic. Vročina sama po sebi običajno ne spremeni neposredno presnove večine zdravil, pomembne pa so fiziološke spremembe, ki jih sprožijo predvsem širjenje krvnih žil, povečano znojenje in spremembe v prekrvavitvi organov,« pojasni Sara Korošec, mag. farm., spec. klin. farm., iz Zdravstvenega doma Ljubljana in nadaljuje: »Ko se telo segreva, se krvne žile razširijo, da bi lažje oddajale toploto, hkrati pa se poveča potenje. Če izgubljene tekočine ne nadomeščamo ustrezno, lahko pride do dehidracije in zmanjšanja volumna krvi. To lahko vpliva na porazdelitev zdravil po telesu in pri nekaterih zdravilih povzroči višje koncentracije v krvi. Poleg tega lahko dehidracija zmanjša ledvični pretok krvi in upočasni izločanje zdravil iz organizma. Pri določenih zdravilih lahko vročina vpliva tudi na hitrost absorpcije, na primer pri zdravilih v obliki obližev ali podkožnih injekcij, kjer povečana prekrvavitev kože pospeši prehod učinkovine v krvni obtok.«

Poleg vpliva vročine na delovanje zdravil velja opozoriti tudi na obratno povezavo – nekatera zdravila lahko vplivajo na sposobnost telesa, da zaznava in uravnava telesno temperaturo. Raziskava znanstvenikov z Univerze v Južni Avstraliji ter z Univerze v Adelajdi se je dotaknila vpliva nekaterih zdravil za uravnavanje krvnega tlaka, diuretikov in zdravila za posamezna psihiatrična stanja na motnje termoregulacije. V sklopu raziskave so akterji poudarili, da se z vročino poveča tveganje za odpoved ledvic, visoke temperature pa lahko sočasno z dehidracijo pri ljudeh, ki jemljejo veliko različnih zdravil, močno povečajo smrtnost v času vročinskih valov.

Kateri bolniki so bolj izpostavljeni tveganjem?

Poletni dejavniki so bistveno bolj izraziti pri nekaterih posameznih vrstah zdravil, poudari klinična farmacevtka: »Poleti so najbolj izpostavljeni bolniki, ki jemljejo zdravila, ki povečajo izločanje tekočine iz telesa – diuretike, zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, litij ter nekatera zdravila za zdravljenje duševnih motenj.

• Diuretiki povečujejo izločanje tekočine iz telesa, zato lahko v kombinaciji z visokimi temperaturami hitreje pride do dehidracije in motenj elektrolitov.
• Pri antihipertenzivih lahko vročina dodatno okrepi učinek zdravljenja in povzroči prenizek krvni tlak.
• Pri bolnikih s sladkorno boleznijo lahko spremembe v prehranjevanju, večja telesna dejavnost in vpliv temperature na absorpcijo inzulina povečajo tveganje za hipoglikemijo.
• Posebna skupina so antipsihotiki, antiholinergiki in nekateri antidepresivi, saj lahko zmanjšajo sposobnost telesa za uravnavanje telesne temperature ali zmanjšajo potenje, zaradi česar je tveganje za pregrevanje organizma večje.
• Pri bolnikih, ki uporabljajo transdermalne obliže, lahko toplota pospeši sproščanje zdravila skozi kožo in poveča tveganje za neželene učinke.«

Zaradi poletne vročine se bistveno intenzivneje potimo in posledično bolj pospešeno izgubljamo vodo in elektrolite. Če tekočine ne nadomeščamo ustrezno, se zmanjša volumen krvi in telesnih tekočin, zaradi česar se lahko koncentracija nekaterih zdravil v telesu poveča, kar lahko predstavlja večje tveganje za neželene učinke ali celo toksičnost. A tudi pretiran vnos tekočine, brez ustreznega vnosa elektrolitov, lahko povzroča neravnovesje v telesu. Sploh motnje v ravnovesju natrija v krvi, opozori sogovornica, kar lahko vpliva na splošno zdravstveno stanje in odziv organizma na zdravljenje: »Posebej pozorni morajo biti starejši bolniki, bolniki s srčnim popuščanjem, ledvično boleznijo ter tisti, ki jemljejo več zdravil hkrati. V poletnih mesecih je zato pomembno vzdrževati ustrezno hidracijo, predvsem z rednim pitjem tekočin in prilagajanjem vnosa glede na telesno dejavnost, zdravstveno stanje in vremenske razmere.«

Nikar ne pozabite na primerno shranjevanje zdravil

Na učinek zdravila v poletnih mesecih lahko vpliva tudi njegovo (ne)pravilno shranjevanje. V poletnem času namreč temperature čez dan kaj hitro presežejo 30 °C, medtem ko naj bi po priporočilih zdravila (po večini) shranjevali na sobni temperaturi, nekatera celo v hladilniku. Vročina in neposredna sončna svetloba zato lahko okrnita njihovo delovanje, saj visoke temperature lahko pospešijo razgradnjo zdravilnih učinkovin ter posledično zmanjšajo učinkovitost zdravila. V nekaterih primerih celo vodijo v sicer neznačilne stranske učinke. Nekatera zdravila (npr. posamezni antibiotiki, zdravila za uravnavanje srčnega ritma, protibolečinska zdravila …) lahko ob stiku s sončno svetlobo povzročijo svetlobno preobčutljivost, ki se kaže s pordelostjo kože in opeklinami.

»Visoke temperature lahko vplivajo tudi na stabilnost zdravil in s tem na njihovo učinkovitost ter varnost. Vsako zdravilo ima določene pogoje shranjevanja, ki jih določi proizvajalec na podlagi študij stabilnosti. Če so ta priporočila presežena, lahko pride do razgradnje učinkovine, zaradi česar zdravilo ne deluje več tako, kot bi moralo,« pojasni Sara Korošec in doda: »Med najbolj temperaturno občutljivimi zdravili je inzulin. Izpostavljenost visokim temperaturam lahko zmanjša njegovo učinkovitost in vodi v slabšo urejenost krvnega sladkorja. Posebno pozornost je treba nameniti zdravilom, za katera je zahtevana hladna veriga. Takšna zdravila, med katera sodi tudi večina inzulinov, je treba shranjevati v hladilniku pri temperaturi med 2 in 8 °C. V poletnih mesecih je priporočljivo, da bolniki po ta zdravila pridejo v lekarno s prenosno hladilno torbo, saj tako med transportom lažje zagotovijo ustrezno temperaturo. Tudi nekateri antibiotiki po pripravi suspenzije zahtevajo shranjevanje v hladilniku. Pri inhalatorjih lahko visoke temperature vplivajo na tlak v vsebniku in pravilnost odmerjanja. Zdravil zato ne smemo puščati v avtomobilu, na okenskih policah ali na neposredni sončni svetlobi.«

Na katere opozorilne znake morajo biti bolniki poleti še posebej pozorni?

Tudi sicer velja, da se ob poletni vročini zadržujete v senci in hladu, pri tem pa zaužijete dovolj tekočine. V primeru jemanja zdravila bodite še posebej pozorni na spremembe v počutju, ki se pojavijo nenadoma ali pa so izrazitejše kot običajno. Ob tem sogovornica kot opozorilne znake navede omotico, izrazito utrujenost, zaspanost, zmedenost, glavobol, mišične krče, slabost, občutek nestabilnosti pri vstajanju ter omedlevico.

Vsi ti simptomi so lahko pokazatelj dehidracije, motnje elektrolitov ali pretiranega učinka nekaterih zdravil: »Bolniki morajo biti pozorni tudi na znake, da zdravljenje ni več optimalno učinkovito, na primer na poslabšanje urejenosti krvnega tlaka, krvnega sladkorja, težje dihanje pri bolnikih z astmo ali KOPB oziroma ponovni pojav simptomov kronične bolezni. Posvet z zdravnikom ali farmacevtom je priporočljiv ob pojavu kakršnih koli novih, nenavadnih ali vztrajnih simptomov, zlasti ob znakih dehidracije (izrazita žeja, suha usta, zmanjšano uriniranje), omotici, izrazitem padcu krvnega tlaka, ponavljajočih se hipoglikemijah, motnjah zavesti ali drugih težavah, ki se pojavijo oziroma poslabšajo v času vročine. Na posvet je smiselno pomisliti tudi takrat, ko bolnik opaža, da zdravilo deluje drugače kot običajno – bodisi premočno, kar se lahko kaže s povečano utrujenostjo, zaspanostjo ali neželenimi učinki, bodisi preslabo, kar se kaže s slabšo urejenostjo osnovne bolezni. Pravočasno prepoznavanje teh sprememb in strokovni posvet lahko preprečita resnejše zaplete ter omogočita varno in učinkovito prilagoditev zdravljenja v poletnih mesecih.«

Nekatera zdravila lahko zmanjšajo sposobnost telesa za uravnavanje telesne temperature ali zmanjšajo potenje, zaradi česar je tveganje za pregrevanje organizma večje.

ABC

A Poleti dejavniki lahko vplivajo na delovanje zdravil.

B Vročina lahko pospeši absorpcijo nekaterih zdravil.

C Nekatera zdravila povečajo občutljivost kože na sonce.