Obseg delovnega področja patronažne službe je, če povzamemo le v glavnih poudarkih, zelo širok: izvaja zdravstveno nego bolnika po delovnem nalogu zdravnika in po odpustu bolnika iz bolnišnice, zdravstveno obravnava nosečnice, otročnice, novorojenčke in otroke do 3. leta starosti, izvaja preventivne obiske invalidov, kroničnih bolnikov, slepih in slabovidnih, oseb z motnjami v razvoju, starostnikov oziroma oseb po 65. letu starosti ter fizioterapijo in delovno terapijo na domu. V tokratni rubriki, namenjeni posebej skupini starejših, si pobližje poglejmo, kaj ta vse večja skupina ljudi lahko pričakuje in tudi dobi od strokovno usposobljenih patronažnih medicinskih sester.
Avtor: Dušica Herman
Kaj sploh je patronažna služba?
Patronažna služba je sestavni javnega zdravstva in je zelo pomembna oblika celostne skrbi za zdravo in kakovostno življenje posameznika.
Patronažno varstvo je organizirano polivalentno, kar pomeni, da v okviru zdravstvenih domov organizirana patronažna služba načrtuje in izvaja delo po letnem programu v skladu s pravili Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, pri čemer pa mora upoštevati in uravnavati enakomerno razporejenost osebja tako glede preventivnih kot – zaradi vse večjih potreb – vse večjega obsega kurativnih dejavnosti.
Med preventivne dejavnosti spada izvajanje splošnih, specifičnih in individualnih nalog patronažne obravnave posameznika oziroma družine, kurativna dejavnost pa pomeni izvajanje nalog zdravstvene nege bolnika na domu z vsem strokovnim znanjem in izkušnjami – od osebne higiene in zdravstvene nege z aplikacijo predpisanih terapij, kot so injekcije, prevezi, menjava urinskih katetrov, infuzije itd.. Kurativna dejavnost, ki jo opravlja patronažna služba, je zelo pomembna tudi zaradi posredovanja informacij o zdravju bolnika njegovemu izbranemu osebnemu zdravniku, poleg tega pa patronažna medicinska sestra z delom, ki ga opravlja po njegovem nalogu, zdravniku v veliki meri olajša zdravljenje.
Kakšne storitve opravlja patronažna služba za starostnike?
Ena od nalog patronažne službe so, kot je že bilo omenjeno, tudi patronažni preventivni pregledi oziroma bolje obiski na domu kroničnih bolnikov in ljudi nad 65. letom starosti v okolišu, ki ga pokriva patronažna služba posameznega zdravstvenega doma oziroma osnovne enote zdravstvenega varstva, torej tudi zdravstvenih postaj. Žal marsikje razpoložljivi kadri ne dohitevajo naraščajočih potreb prav v tej starostni kategoriji, ki se pogosto prekriva tudi s kategorijo kroničnih bolnikov, tako da so ti obiski redkejši in manj pogosti, kot bi si pogosto želeli varovanci. Prav pri tej starostni kategoriji ljudi gre namreč po izkušnjah patronažnih medicinskih sester z dolgoletnimi izkušnjami vsaj za dve, tri osnovne značilnosti.
Redni preventivni obiski naj bi dali informacijo ne samo o tem, kako je posameznik kos svojim zdravstvenim tegobam, ali redno jemlje predpisana zdravila in izvaja potrebno terapijo ter se tudi sicer drži napotkov, ki mu jih je dal njegov osebni zdravnik, ampak tudi o tem, kako sploh živi. Glede na oceno razmer in nujnost vključitve še drugih institucij v skrb za posameznika tako patronažna medicinska sestra po potrebi sodeluje tudi s službo pristojnega centra za socialno delo.
Patronažne medicinske sestre pri obiskih starostnikov na domu vse pogosteje ugotavljajo, da se večina starostnikov, če niso prehudo zdravstveno prizadeti, kar nekako zna spoprijeti s tegobami staranja, ne zmorejo pa se sprijazniti z osamljenostjo. Ob podatku, da predstavljajo enočlanska gospodinjstva v Sloveniji 16–18 odstotkov celotnega prebivalstva, kar pomeni med 320.000 in 360.000 prebivalcev, in da so to večinoma ljudje nad 60. letom starosti, je dimenzija tega vprašanja še toliko večja in vsak dan bolj akutna. Morda v večjih krajih, kjer je odtujenost ljudi velika, celo večja kot v manjših, kjer tudi beseda sosed zveni drugače. Stiske osamljenosti namreč patronažne medicinske sestre ob svoji preobremenjenosti ne morejo ublažiti z občasnim obiskom.
Kako do obiska patronažne medicinske sestre, kadar jo potrebujete?
Vsak, ki bi si želel oziroma potrebuje tak obisk, lahko pokliče patronažno službo najbližjega zdravstvenega doma ali zdravstvene postaje ter pojasni potrebo oziroma utemeljenost po takem obisku. Naj ob tem omenimo, da zdravstveni domovi v Sloveniji v večjem številu že sledijo tudi sodobnejšim načinom komuniciranja z uporabniki in na njihovih spletnih straneh je tako mogoče – vsaj za večje kraje to velja – v okence vtipkati svoj naslov prebivališča in izpisala se bosta ime in priimek patronažne medicinske sestre, ki ima na skrbi vaš okoliš, vključno s telefonskimi številkami, tudi s številko mobilnega telefona, na katerih je dosegljiva.
Na spletni strani najdi.si pa si lahko pomagate tudi s seznamom Združenja zasebnih patronažnih medicinskih sester (kratica ZPMS), kjer se na osebnih spletnih straneh predstavljajo članice po območjih enot osnovnega zdravstva. Seznam sicer še ni popoln, zaenkrat obstaja za območja Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in Krškega. Na osebni spletni strani posamezne članice najdemo njen naslov s telefonskimi številkami, na katerih je dosegljiva in naslovom elektronske pošte, kdo jo v primeru njene odsotnosti nadomešča in pri nekaterih tudi obseg patronažnega terena ter vrsta dejavnosti, ki jo izvaja v skladu s koncesijsko pogodbo. Preventivne preglede izvaja po navodilih pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni v okviru pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, kurativne obiske pa po naročilu izbranega osebnega zdravnika.
Ker velika del starostnikov ne uporablja računalnikov, je pri tem pomoč bližnjih, tako sorodnikov kot prijateljev in sosedska pomoč izjemno dragocena.
September, 2008
