Poraba zdravil na recept je v Sloveniji precejšnja, po drugi strani pa je zaskrbljujoče, koliko predpisanih zdravil neporabljenih ali celo nenačetih priroma nazaj v lekarno oziroma v nekaterih primerih celo pristane v košu za smeti. Po nekaterih podatkih okoli šestdeset odstotkov starejših pacientov svojih zdravil ne jemlje redno, kar je po eni strani velika finančna obremenitev zdravstvene blagajne, po drugi strani pa predstavlja visoko stopnjo neustrezno zdravljenih bolezni, ki bi bile z ustrezno podporo zdravil lažje obvladljive in bi pacientom navsezadnje omogočale tudi boljšo kakovost življenja. Seveda z zdravili ne smemo pretiravati, saj je lahko tudi pretirana poraba zdravil nenazadnje ravno tako škodljiva kot njihovo neredno jemanje.
Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.
Pogostokrat pacienti predpisanih zdravil ne jemljejo v skladu z zdravnikovimi navodili oz. v skladu z navodilom za uporabo zdravila. Zaskrbljujoča je pretirana poraba nekaterih zdravil (npr. uspaval, pomirjeval, analgetikov), kakor tudi njihovo samovoljno opuščanje, zlasti zdravil za kronične bolezni. Ljudje imajo pogosto napačno predstavo o svoji bolezni in se radi zdravijo sami brez posveta z zdravnikom. Osnovno bolezen, ki zahteva posvet z zdravnikom, pa je zlasti na začetku težko prepoznati.
Z zatiranjem simptomov s pogosto napačno izbranimi zdravili, dostopnimi v lekarni brez recepta, vzroka bolezni ne odpravimo, pač pa njeno sliko zgolj popačimo, dolgotrajno zatiranje simptomov pa lahko sčasoma pripelje do izbruha druge, še hujše bolezni. Zdravila, namenjena kronični terapiji, pacienti nemalokrat prenehajo jemati, ker kljub zdravilom ne opazijo nobene vidne razlike (npr. povišan krvni tlak ali holesterol), o čemer svojega zdravnika največkrat ne obvestijo. Kar se tiče mnogih kroničnih boleznih, ljudje dostikrat dvomijo, da zahtevajo zdravljenje z zdravili oz. se jim ta še ne zdijo potrebna.
Predvsem starejši pacienti pogosto dvomijo tudi v varnost predpisanih zdravil in se bojijo v navodilu navedenih neželenih učinkov. Stopnjo sodelovanja bolnika s pravilnim in z rednim jemanjem predpisanih zdravil imenujemo komplianca. Ta označuje dejansko jemanje zdravil v skladu z zdravnikovimi in farmacevtovimi navodili. Kot že rečeno, je zlasti pri starostnikih zaskrbljujoče nizka. Predvsem pri starejših bolnikih, ki morajo jemati večje število različnih zdravil, bi bilo koristno, če bi si pomagali z dnevnim ali s tedenskim dozatorjem za zdravila, na katerem bi bilo označeno, kdaj je čas za naslednji odmerek.
V splošnem velja, da se zdravila, namenjena lajšanju akutnih težav, uporabljajo kratek čas, ponavadi le teden ali dva. Njihov namen je odpravljanje motečih simptomov, nikakor pa ne smejo postati bližnjica zdravemu načinu življenja ali sredstvo za potlačevanje negativnih čustev. Pretirano jemanje protibolečinskih zdravil bo npr. povzročilo še hujši glavobol, če bomo postali odvisni od uspaval, navsezadnje brez zdravil sploh ne bomo mogli zaspati, pri pretiranem uživanju pomirjeval pa bomo čedalje bolj razdražljivi in tesnobni.
Podatkov o časovnem odmerjanju zdravila in pravilnem načinu jemanja (npr. na 8 ur, skupaj s hrano ali na prazen želodec) nikakor ne kaže prezreti, saj so bistveni za ustrezen učinek zdravila. Zdravilo se mora v organizmu najprej absorbirati, se nato v telesu pravilno porazdeliti, presnoviti do ustreznih produktov in nazadnje iz telesa tudi izločiti. Če ga jemljemo v nepravilnih časovnih razmikih ali neustrezno, kar se tiče hrane in pijače, bo to vplivalo na premajhno koncentracijo aktivne učinkovine v krvi ali pa na kopičenje zdravila v organizmu in s tem na večjo možnost pojava neželenih učinkov.
Mnogi pacienti samovoljno spreminjajo odmerek predpisanega zdravila. Po nepotrebnem jemljejo prevelike doze, misleč, da bodo prej ozdraveli, ali pa pri nekaterih zdravilih odmerke raje zmanjšajo ali izpustijo, misleč, da bodo s tem ublažili neželene učinke. Predpisana zdravila je večinoma treba porabiti do konca (razen pri zdravilih, predpisanih po potrebi ali za občasno jemanje), jih jemati v predpisanih časovnih presledkih, odmerkov pa ne kaže izpuščati.
Prav tako so mnogi pacienti mnenja, da čeprav so jim v lekarni svetovali jemanje zdravila na tešče, bolje vsa zdravila jemati po jedi, saj bo s tem njihov želodec najbolje zaščiten, kar pa seveda ni res. Tudi ljudje z občutljivim želodcem se morajo držati zdravnikovega oz. farmacevtovega navodila, če je treba zdravilo jemati na prazen želodec. Nekatera zdravila ne bodo dosegla potrebnega učinka, če jih bomo vzeli skupaj s hrano, učinkovina se bo npr. vezala na sestavine hrane, kar bo zmanjšalo njeno absorpcijo. Tudi jemanje več zdravil hkrati prinaša večje tveganje, da bodo ta zdravila medsebojno vplivala, tako da se lahko v končni fazi spremeni delovanje enega od zdravil, njegov učinek se okrepi ali zmanjša.
Številni pacienti, ki jemljejo veliko zdravil, so vsakič znova zgroženi nad številom predpisanih škatlic, ki jih odnesejo s sabo iz lekarne. Nekateri med njimi radi potarnajo nad svojo boleznijo, drugi odkrito priznajo, da vsega tega strupa že ne bodo zaužili, tretji pa ironično pripomnijo, da je nekaj strupa v življenju pač treba pogoltniti, če ne tako, pa drugače. Pri tem ljudje na splošno pozabljamo, da mnoga od zdravil sploh ne bi bila potrebna, če bi »strup« omejili na drugih področjih svojega življenja, bodisi v obliki slabe hrane, pijače, cigaret ali nenazadnje zgolj negativnih čustev.
Zanimivost
Zdravila, dosegljiva v lekarni brez recepta, niso primerna za vse bolnike. Bolnikom s srčnim popuščanjem, ki že jemljejo zdravila na recept, je odsvetovano samozdravljenje s pripravki gloga, čeprav ga veliko pacientov uživa brez posveta z zdravnikom. Glog lahko okrepi ali pa oslabi delovanje nekaterih zdravil za srce, predpisanih na recept. Okrepi učinek srčnih glikozidov, zato je treba pri sočasnem jemanju njihov odmerek znižati, pri hkratnem jemanju gloga in betablokatorjev pa lahko pride do povišanja krvnega tlaka. Na splošno velja, da se pred uporabo kakršnihkoli rastlinskih pripravkov posvetujmo z zdravnikom ali s farmacevtom v lekarni.
Zanimivost
Ni vseeno, ali vzamemo zdravilo na poln želodec (tik pred, med ali tik po obroku) ali na prazen želodec (eno uro pred jedjo oz. dve uri po jedi). Poleg tega je zdravilo vedno priporočljivo vzeti s polnim kozarcem vode stoje ali sede. Nekateri ljudje, ki tablete ne morejo pogoltniti, jo zdrobijo in zamešajo v hrano. Zadostna količina tekočine vpliva na to, da se učinkovina ustrezno raztopi in v plazmi doseže koncentracijo, potrebno za pravilen učinek zdravila. Mnoge farmacevtske oblike pa za razpolavljanje ali drobljenje sploh niso primerne.
Citati
»Številni pacienti samovoljno spreminjajo odmerek predpisanega zdravila.«
April, 2010
