Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Preberite, kako za svoje zdravje skrbijo slovenski moški in katerim boleznim so v posameznih življenjskih obdobjih najpogosteje izpostavljeni.

Kako moški skrbijo za preventivo?

Po mnenju asist. mag. Nene Kopčavar Guček, dr. med., specialistke splošne medicine iz Zdravstvenega doma Vič v Ljubljani, se moški redkeje odzivajo na preventivne akcije. Leta 2008 je bil na primer 16.000 naključno izbranim Slovencem in Slovenkam poslan nacionalni vprašalnik o življenjskem slogu. Vrnilo ga je le 42,2 % moških in 55,6 % žensk.

Sogovornica pravi, da veliko moških odlaša z obiskom zdravnika, zato je bolezen v številnih primerih odkrita prepozno. Tak primer je zagotovo rak prostate, ki ga v Sloveniji v poprečju odkrijejo zelo pozno in na žalost v že zelo napredovanih oblikah. Mag. Kopčavar Guček še dodaja, da bi bilo tudi AIDS z intenzivnejšimi izobraževalnimi aktivnostmi in zgodnjim testiranjem za virus HIV mogoče preprečiti in zaustaviti.

Najpogostejše bolezni, ki so jim moški izpostavljeni

Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije so pripravili pregled najpogostejših bolezni pri moških med njihovim 20. in 64. letom.

Različne vrste poškodb

Kot kažejo podatki, moški večji del svoje bolniške odsotnosti (35 %) porabijo za okrevanje po poškodbah. Področje, kjer je umrljivost moških precej višja v primerjavi z ženskami, so tudi prometne nesreče. Moški na cesti utrpijo tudi več težjih poškodb, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici.

Moški so bolj nagnjeni k samomoru in depresiji

Moški pri nas prednjačijo tudi v številu samomorov. Tudi na splošno je stopnja samomorilnosti v Sloveniji še vedno visoko nad evropskim poprečjem. Po podatkih je samomor najpogostejši pri moških med 45. in 59. letom. Razloge za to lahko pripišemo večji pojavnosti nekaterih dejavnikov tveganja, kot so izguba službe, nezaposlenost, ločitev ali razveza, partnerski konflikti in drugi porušeni medosebni odnosi, finančne težave, samsko življenje z občutki osamljenosti in premalo podporna socialna mreža ter zloraba ali odvisnost od alkohola. Pri moških je več tudi depresije, ki pa je stroka pogosto ne prepozna, saj se kaže zelo neznačilno in že na splošno so moški tisti, ki redkeje sami poiščejo strokovno pomoč kot ženske. Depresija se pri moških lahko kaže kot zloraba alkohola ali drog, jeza, razdražljivost in različne oblike tveganega vedenja.

Uživanje alkohola

Slovenija spada med evropske države z najvišjo porabo alkohola na prebivalca. Moški že na splošno pijejo več, poleg tega je pri njih pogosteje prisotno tvegano vedenje, povezano z uživanjem alkohola. Od alkohola naj bi bil odvisen vsak peti polnoletni moški. Zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev, neposredno povezanih z alkoholom, pri nas vsako leto umre povprečno 49,9 na 100.000 moških, starih od 20 do 64 let. Med zdravstvenimi posledicami, poleg duševnih in vedenjskih motenj, izstopa predvsem alkoholna jetrna ciroza.

Rak

Rak je v zadnjih letih zagotovo med najpogostejšimi boleznimi tako v Sloveniji kot tudi drugod. Moški v primerjavi z ženskami za rakom zbolevajo nekoliko pogosteje, višja pa je tudi njihova stopnja umrljivosti. Najpogostejše oblike raka pri moških so rak pljuč, kožni rak, rak debelega črevesa in danke, rak prostate, rak glave in vratu, kožni rak in melanom, rak mod, ledvic in želodca ter rak trebušne slinavke.

Najbolj razširjena oblika raka med moškimi je pljučni rak, razloge zanj pa v večini primerov pripisujejo kajenju in tudi nekaterim karcinogenom na delovnem mestu. Razveseljivo je, da se pojavnost pljučnega raka pri nas ne povečuje, pričakovano pa je, da se bo z manjšim deležem kadilcev postopno začela celo zmanjševati.

Rak mod je precej redka oblika raka, v večini primerov pa prizadene mlajše moške med 20. in 35. letom. Če je rak odkrit v zgodnjem stadiju, ga je mogoče uspešno zdraviti. Zato na tem mestu velja opozoriti na pomembnost samopregledovanja mod. Pri nas že nekaj let deluje presejalni program SVIT, katerega namen je hitrejše odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.

Bolezni srca in ožilja

Tudi bolezni srca in ožilja so med moškimi pogoste. V obdobju 2005–2007 so bile srčno-žilne bolezni drugi najpogostejši vzrok smrti. Pri nas deluje tudi nacionalni program preventive srčno-žilnih bolezni, ki je tudi moške med 35. in 65. letom aktivno vključil v oceno ogroženosti in ukrepanje. Po podatkih presejalnih programov so moški kar dvakrat pogosteje ocenjeni z več kot 20-odstotnim tveganjem, da bodo v naslednjih desetih letih zboleli zaradi z aterosklerozo pogojene srčno-žilne bolezni kot ženske primerljive starosti.

Bolezni mišično-skeletnega sistema

Moški po 50. letu so najpogosteje bolniško odsotni zaradi bolezni skeletno-mišičnega sistema, med katerimi močno prevladujejo bolezni hrbta. Bolečine v hrbtu so povezane z dejavniki telesnega in psihičnega stanja ter počutja. Podatki pravijo, da je kar 60 % moških ocenilo, da so na svojem delovnem mestu izpostavljeni nevarnosti. Pri ženskah se jih je za to opredelilo (le) 30 %.

Nezdrav življenjski slog

Nezdrav način življenja pri moških zajema predvsem kajenje in nezdrave prehranske navade. Telesna dejavnost pa je tista, pri kateri pa moški vendarle prekašajo pripadnice nežnejšega spola.

  • Kajenje

S kajenjem so povezana številna rakava obolenja, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal. Moški v poprečju še vedno kadijo več kot ženske, a se razlika med spoloma zmanjšuje. Po podatkih poročila Inštituta za varovanje zdravja naj bi med 20. in 64. letom kadilo 32,8 % moških, ta delež pa je še posebej visok v starosti od 20 do 29 let (43,4 %).

  • Slabe prehranske navade

Nezdravo prehranjevanje je pri moških še posebej izrazito, posledično pa vodi do nastanka številnih kroničnih bolezni. Skrb vzbujajoče so predvsem prehranske navade moških med 30. in 49. letom. S povečano telesno maso in z debelostjo ima težave več moških kot žensk. V starostni skupini med 50. in 59. letom ima čezmerno težo kar 49,2 %, debelih pa je 27,7 %.

  • Moški so bolj telesno aktivni kot ženske

Moški, starejši od 15 let so nekoliko bolj telesno dejavni kot ženske. Po podatkih raziskave kar 75 % moških zadosti priporočilom o telesni dejavnosti za krepitev zdravja. Sicer pa pri obeh spolih količina gibanja s starostjo upada, še posebej izrazito po 55. letu starosti.

Moški umirajo mlajši

Poročilo Inštituta za varovanje zdravja pravi, da moški med 20. in 64. letom obiščejo izbrane zdravnike za 35 % in specialiste za 20 % redkeje kot ženske. Moški so tudi v poprečju dva dneva na leto manj bolniško odsotni kot ženske, kar se na prvi pogled zdi spodbudno, a vendar še vedno umirajo 7,2 leti prej kot ženske.

Po mnenju asist. mag. Nene Kopčavar Guček je krajša pričakovana življenjska doba pri moških posledica bioloških in socioloških dejavnikov: »Splošno znano je, da moški mlajši in pogosteje zbolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, zato tudi naš preventivni program za srčno-žilne bolezni (CINDI) vključuje moške že v starosti 35 let, ženske pa v starosti 45 let. V novi obliki preventivnih ambulant začnemo s temi pregledi pri 30. letih za oba spola. Umrljivost za srčno-žilnimi boleznimi se po 65. letu starosti izenači.« Sogovornica še dodaja, da moški, zlasti v mlajšem obdobju, živijo bolj tvegano: pogosteje so zasvojeni z alkoholom, pogosteje so udeleženi v prometnih nesrečah in nesrečah pri adrenalinskih športih, pa tudi pri delu se pogosteje poškodujejo.

Ne spreglejte

korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več