Astma je bolezen dihal, pri kateri je prisotno vnetje sluznice v dihalnih poteh ali stisk mišic (bronhokonstrikcija) okoli dihalnih cevčic. Slednje lahko traja dlje časa ali pa se bolj ali manj obdobno ponavlja zaradi različnih vzrokov. Vnetje je posledica preburne reakcije pljučnega tkiva na določene alergene, dražljivce ali pa na porušen ritem dihanja zaradi čustvenih stresov, slabe prehrane, pomanjkanja gibanja ali debelosti. Prav pestrost vzrokov otežuje učinkovito zdravljenje.. V Sloveniji boleha za astmo okoli 10 % ljudi.
Avtor: Saša V.
Dr. Milan Hosta, športni pedagog in filozof, ve o astmi skoraj vse. Huda oblika astme mu je grenila otroštvo, vendar jo je s pomočjo športa in dihalnih vaj odpravil do pubertete.
Danes je direktor inštituta Spolint, ki je nastal na podlagi njegovega 25-letnega dela na področju športa z združitvijo treh organizacij: Zavoda za fair play in strpnost v športu, Društva astma in šport in Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj, politiko in diplomacijo športa. V okviru inštituta organizirajo tudi šolo za astmatike in Dihalnico, v kateri izvajajo Buteykovo metodo dihanja.
Astma – najbolj pogosta kronična nenalezljiva bolezen med otroci
Najmlajši otroci predihajo dvakrat več zraka na kilogram telesne teže kot odrasli. Zato so astmi zelo izpostavljeni. Poleg tega so deležni več prašnih in drugih delcev, ki se zadržujejo pri tleh. Ogroženi so tudi otroci kadilcev, še posebej, če je mama med nosečnostjo kadila.
Raziskave in tudi zdrava pamet kažejo, da je onesnaženo okolje in življenje ob prometnih cestah neprimerno za zdravje dihal. Pogostost astme je tam večja. Prav tako bremeni pljuča bivanje v preveč suhih ali preveč vlažnih prostorih. Tudi prevelika telesna teža, slabe prehranjevalne navade, spanje v pretoplih prostorih in dihanje skozi usta so lahko dejavniki, ki pripomorejo k razvoju astme.
Čustvena popkovnica med mamo in otrokom
Dr. Hosta poudarja tudi pomen prenosa vzorcev maminega napačnega dihanja zaradi stresa in čustveno intenzivnih stanj na otroka. V zgodnjem otroštvu, tja do 6. leta, je otrok vezan na mamo s t.i. čustveno popkovnico. Mati lahko nezavedno prenese te vzorce na otroka, kar ima lahko zanj negativne zdravstvene posledice in nižjo splošno imunsko odpornost.
Kako zdravimo?
Ključno je, da preprečujemo temeljne mehanizme vnetja in bronhokonstrikcije. Preventivni ukrepi so na prvem mestu, pri čemer je treba spoznati temeljne sprožilce astme pri posamezniku. Zdravljenje z zdravili obsega tako preprečevanje vnetja in deluje dolgoročno pomirjevalno, hkrati pa lajša akutne dihalne stiske in težje simptome. V obeh primerih gre večinoma za vdihavanje določenih snovi, ki jih predpiše zdravnik. S primernim odmerjanjem zdravil je astmo danes mogoče dobro nadzorovati. Mnogi bolniki jemljejo zdravila le občasno oziroma v obdobju, ko predvidevajo poslabšanja, sicer pa ne.
Buteykova metoda je učinkovita preventiva in kurativa
Metodo je v 50. letih razvil ruski zdravnik Konstantin Buteyko, po katerem je tudi poimenovana. Leta 1981 je v Rusiji zdravniška stroka metodo uradno priznala kot učinkovito in dovolila, da se izvaja pri zdravljenju bolnikov z astmo na območju nekdanje Sovjetske zveze. Dober glas se je kmalu razširil po svetu. Predvsem v razvitih državah kot so Velika Britanija, Avstralija in Nova Zelandija, metodo uspešno izvajajo že več kot 15 let.
Metoda obsega posebne dihalne vaje, ki jih izvajajo usposobljeni strokovnjaki. Rezultati znanstvenih raziskav iz leta 1998, ki so jih izvedli v Avstraliji, kažejo, da so bolniki z astmo, ki so izvajali Buteykovo metodo, zmanjšali potrebo po uporabi olajševalcev za 90 % v manj kot treh mesecih rednega izvajanja vaj. Metodo izvajajo tudi v okviru inštituta Spolint.
Astma ob naporu
Številni bolniki z astmo so občutljivi na napor, kar je logično, saj so pljuča ob naporu veliko bolj dejavna. Vzroki za astmo ob naporu so lahko naslednji:
- izsušitev dihalnih poti, ki je posledica dihanja skozi usta, ter vstop neprečiščenega zraka globlje v pljuča;
- ohladitev dihalnih poti zaradi aktivnosti na mrazu;
- zaradi pospešenega dihanja, ki je nesorazmerno z intenzivnostjo aktivnosti oz. se nadaljuje po končani aktivnosti (hiperventilacija).
Ob naporu lahko astmo nadzorujemo tako, da pri vzdržljivostnih športih dihamo skozi nos. Podobno lahko naredijo starejši ljudje pri hoji po stopnicah; hodijo naj tako hitro, da lahko pri tem normalno dihajo skozi nos. S tem preprečijo hiperventilacijo, ki bi lahko povzročila astmatično poslabšanje.
Šport je astmatiku v pomoč
Dr. Hosta meni, da se najde primeren šport tudi za še tako težkega astmatika. Tu ni pravil, ampak je treba obravnavati vsakega posameznika posebej: »Pomembno je, da se radi ukvarjamo z nekim športom in da spreminjamo intenzivnost. Astmatiki so osvajali celo olimpijske medalje tako v vzdržljivostnih športih kot tudi tam, kjer je potrebna velika moč, velika hitrost oziroma celo v ekipnih športih.«
Kdaj je šport odsvetovan?
Izvajanje telesnih aktivnosti v močno onesnaženih in zaprašenih okoljih ali dvoranah je astmatikom odsvetovano. Tudi zelo intenzivna vadba v hladnem vremenu ni priporočljiva. Znani so celo primeri, ko se je zaradi športa v takih okoliščinah razvila astma. Takšne astmatike najdemo med skandinavskimi smučarji tekači ali biatlonci.
Če ima nekdo samo sezonske težave zaradi cvetenja alergijske astme, so priporočeni dvoranski športi. Bolnik naj se opre na lastne izkušnje. Če se ob naporu ali po naporu pojavijo simptomi astme, naj popravi vzorec dihanja, zniža intenzivnost vadbe ali pa vadbo prekine. V najhujših primerih naj poseže po zdravilih ali vadbo celo opusti.
Astmatik lahko posega po vrhunskih rezultatih
Ob dobro nadzorovani astmi ni nobenih ovir za športnike. Znani so primeri, ko so športniki astmatiki posegli po vrhunskih rezultatih na najvišji ravni. Pri nas so to ultrakolesar Marko Baloh, ki je postavil več rekordov in uspešno tekmoval na dirki preko Amerike (RAAM), smučarka Alenka Dovžan, ki je dosegla bronasto medaljo na olimpijskih igrah, ter Brigita Langerholc Žager, uspešna atletinja.
Izvajanje dihalnih vaj pred in po naporu blagodejno deluje na celoten organizem
Pomembno je, da športnik prisluhne telesu in razbere, tudi s pomočjo merilnikov pretoka zraka, kdaj gre za zadihanost zaradi napora, kdaj pa so dihalne poti zožene in vnete. Primerna hrana, dobro ogrevanje, dobra pripravljenost in sodelovanje z zdravnikom glede odmerjanja zdravil so ključni dejavniki, da astma športnika ne ovira.
Dihalnica pod okriljem inštituta
Vse astmatike, ki jim astma jemlje dih, vabijo v inštitut po navdih: »Otroke z astmo učimo dihalnih vaj, organiziramo posebej prilagojeno plavanje in letovanje ter osveščamo njihove starše, kako izvajate preventivne ukrepe. Izvajamo tudi izjemno dobro obiskane Dihalnice – delavnice zdravega dihanja, kjer učimo, kako si z dihanjem pomagamo pri nekaterih najpogostejših boleznih (astma, KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), visok krvni tlak, sladkorna bolezen, srčna obolenja, glavoboli, alergije, raztresenost, ad/hd (attention deficit hyperactivity disorder – hiperaktivni otroci), napadi panike, bolečina itd.). S pomočjo Dihalnice se ljudje naučijo soočiti s stresom in vzpostavijo globlji stik s svojo intuicijo,« doda dr. Hosta.
Simptomi astme
Vnetje sluznice in bronhokonstrikcija zmanjšata prehodnost dihal, zato so najbolj prepoznavni simptomi težko dihanje, ki utruja bolnika, dušenje in sopenje, piskanje ob izdihu in kašelj. Najtežje oblike astme se kažejo kot napad dušenja, ko bolnik začne hlastati za zrakom, postaja moder in lahko tudi izgubi zavest. Lažje oblike astme pa se lahko kažejo samo kot občasna zasoplost ob naporu ali kašelj ob povečani vsebnosti dražljivcev in alergenov v zraku.
O inštitutu Spolint
Inštitut je organizacija za razmislek, povezovanje, oblikovanje politik, razvoj voditeljstva in mobilizacijo virov na področju telesne kulture in športa. V njem razvijajo inovativne programe in rešitve na področju ferpleja, telesne aktivnosti za zdravje in športa za vse starostne skupine. Več o inštitutu na www.spolint.org. Več o astmi in dejavnostih na: www.asthmasport.com. Vabljeni, da se pridružite skupini Astma tudi na Facebooku.
Maj, 2012
