Dihanje in zdravje dihal je za človeka življenjskega pomena. Dihala anatomsko delimo na zgornji dihalni sistem (sinusi, nosni hodniki, žrelo, grlo) in spodnji dihalni sistem (sapnik, sapnice, pljuča). Prav okužbe zgornjih dihal predstavljajo največji delež med vsemi okužbami v ambulanti splošne oz. družinske medicine. Posredno vplivajo na celotno družbo in na zdravstveni sistem kot tak, saj največji izostanek od delovne obveznosti in iz šolskih klopi predstavlja prav okužbe dihal. Najblažja okužba je vsekakor navadni prehlad v nosnem delu žrela, ki se ponavadi pozdravi sam od sebe, lahko pa se nadaljuje v mnoga življenjsko ogrožajoča stanja ostalih delov dihal. Glavni povzročitelji so seveda virusi, bakterijske okužbe in tako imenovane superinfekcije, ki sledijo enostavni virusni okužbi po zmanjšani imunski sposobnosti našega organizma.
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine
Bolezni dihal lahko glede na pojavnost in trajanje delimo na nenadne, novonastale (akutne) in dolgotrajne (kronične). Tokrat bomo spregovorili o nenadnih, akutnih boleznih, katerih glavni sezonski razmah je pred vrati … Zdravniki ob posvetu in po pregledu bolnika zapisujemo medicinske diagnoze v latinskem jeziku. Večkrat bolniki ob odhodu iz ambulante ne razumejo, kaj jim je!
Glavni opisi akutnih bolezni dihal
Rinitis – vnetje nosne sluznice
Kadar vnetna tekočina skupaj z normalnim nosno-sinusnim izločkom zamaši izvodila sinusov, nastane akutni rinosinusitis.
Rinosinusitis ali kar Sinusitis – vnetje nosnih odprtin
Sinuse anatomsko opisujemo kot z zrakom napolnjene votline, ki obdajajo nosno odprtino in nosne školjke. Vname se lahko katerikoli del te nosno-votlinske povezave. Kako ga prepoznamo? Nos je zamašen in/ali začutimo izcedek iz nosu (tudi nazaj v žrelo), pogosto ga spremlja občutek za izgubo voha, prisotna je obrazna bolečina, še posebej ob nagibu glave, ter občutek pritiska v predelu lic. Oteženo je dihanje skozi nos. Spremljajoči bolezenski znaki so še: glavobol, zvečana telesna temperatura, kašelj, oteklina nad očmi in na obrazu, zobna bolečina, slab zadah iz ust, utrujenost, slabost, boleče žrelo, …
Glavobol se kaže kot topa bolečina na čelu ali licih. Glavni »krivec« za akutni rinosinusitis je virus navadnega prehlada, redkeje so povzročitelji bakterije ali alergija, bolezenski znaki pa trajajo manj kot 12 tednov. Ozdravitev je popolna. Nove smernice za zdravljenje opredeljujejo bolezen kot lahko, zmerno ali težjo, glede na pacientovo oceno od 0 do 10 (Kako moteče so vaše težave?). Nad oceno 5 vemo, da je kakovost bolnikovega življenja okrnjena. Če so bolnikovi bolezenski znaki blagi (0–3 točke), lahko ukrepa sam in se ravna po navedenih priporočilih za navadni prehlad. Če pa so bolezenski znaki po petih dneh še vedno prisotni ali se stopnjujejo, bo zdravnik sprva predpisal nosne glukokortikoide v pršilu in/ali antibiotik v obliki tablet. Če ne bo pozitivnega učinka v dveh dneh, predpiše zdravnik nadaljnje preiskave pri specialistu.
Kaj lahko sami storimo, da se rinosinusitis ne bi pojavil? V času viroz se izogibajte stikom z obolelimi ljudmi, redno si umivajte roke z milom in vodo in vsakoletno obnovite cepljenje proti gripi. Izogibajte se neprezračenim, zakajenim prostorom in čim bolj navlažite zrak v bivalnem okolju (para z dodatkom eteričnega olja, uporaba vlažilcev zraka, …), ne pijte alkoholnih pijač. Akutni rinosinusitis je večinoma popolnoma ozdravljiva bolezen. Pravočasno pomislite nanjo, saj je curljanje iz nosu precej neprijetna zadeva.
Nazofaringitis – vnetje nosnic, nosnega dela žrela
Faringitis – vnetje žrela, področja med mandlji in grlom
Zaradi same lokacije (zunanji dejavniki, hrana, stik z drugimi ljudmi) povzročajo vnetje žrela številni mikrobi, najpogosteje so to seveda virusi in bakterije (streptokoki skupine A, korinebakterije, klamidija pneumonije, neisseria gonoreje, …). V hladnejših mesecih je vnetje žrela pogost razlog za obisk zdravnika, tudi zato, ker se vnetje prenaša med družinskimi člani. Ločiti moramo med navadnim vnetjem žrela in angino. Angina je vezana na tonzile (mandlje). Ljudje, ki so jim odstranili mandlje, ne morejo imeti diagnoze angina! Streptokoki skupine A povzročajo angino in bakterijsko vnetje žrela. Skupina, ki je »na udaru«, so mlajši, stari od 5–15 let.
Do pet dni po izpostavljenosti okužbi se nenadoma in burno razvijejo bolezenski znaki: zvečana telesna temperatura, splošno slabo počutje, bolečine v žrelu, oteženo požiranje, glavobol, slabost, izguba apetita, spremembe v zaznavanju okusa, povečane bezgavke na vratu, Beli čepki na mandljih, občasno tudi kožni izpuščaj. Pravilno bi bilo, da bi zdravnik potrdil svoje razmišljanje in ugotovitve o streptokokni angini še z brisom žrela, a se vedno ne poslužujemo tega in se zanašamo na klinične znake.
Z antibiotiki se zdravi samo bakterijsko vnetje žrela/angino in ne vsake bolečine v žrelu! Antibiotik predpisujemo tudi zaradi preprečitve morebitnih poznih posledic oz. komplikacij streptokokne okužbe (revmatska vročica in vnetje ledvičnih čašic). Antibiotik prvega izbora je še vedno penicilin (ospen), ki ga je treba jemati po predpisih in ne prekratek čas! Priporočeno je tudi grgranje slane raztopine, žajbljevega čaja, toplih napitkov z medom, lizanje mentol bonbonov ter protibolečinsko zdravljenje v prvih dneh (otrokom ne dajemo aspirina). Bolnik z angino lahko kljub antibiotični terapiji v 48 urah od zaužitja prve tablete okuži svoje bližnje, domače, sošolce, sodelavce. Priporočamo nekajdnevni bolniški dopust in izostanek od pouka. Ob prebolevanju angine zamenjajte zobno krtačko, še preden prenehate uživati antibiotik, sicer se lahko ponovno okužite (z lastno krtačko).
Laringitis – vnetje grla
Laringitis pomeni v ožjem smislu otečene in vnete glasilke, bolnik ima hripav glas ali je povsem brez glasu. Najpogostejši infekcijski vzrok so virusi, sledijo bakterijski vzroki, alergije, poškodbe in dražeče snovi (velikokrat nezdravljeno iztekanje kisline iz želodca). Bolezenski znaki so: zvečana telesna temperatura, zvečane vratne bezgavke in hripavost. Če traja hripavost dlje časa (nekaj tednov) in če je bolnik kadilec, ga bomo napotili k specialistu za ušesa, nos in grlo. Pri vnetem grlu priporočamo nekajdnevni »glasovni« počitek, bolnik naj se govorno ne napreza oziroma naj molči. Vlaženje zraka, kapljice za nos in protibolečinska zdravila lahko izboljšajo bolezenske znake. Antibiotik ponavadi ni potreben. Tovrstna okužba je morda za kadilce trenutek, ko bi lahko razmislili o prenehanju kajenja!
Traheitis – vnetje sapnika
Vnetje najpogosteje povzroča bakterija Staphylococcus aureus ali če se virusno vnetje širi iz zgornjih dihal »navzdol«. Še posebej nevarno je vnetje sapnika pri otrocih, saj je sapnik veliko ožji in se lahko zamaši z izločki in s sluzjo. Bolezenski znaki: globok kašelj, težave pri dihanju, zvečana telesna temperatura, s prostim ušesom slišen zvok, stridor. Pri otrocih se lahko razvije resna dihalna stiska, urgentno stanje, pri katerem je potrebna hospitalizacija, monitoring, poleg antimikrobnega zdravljenja pa še zdravljenje s kisikom.
Bronhitis – vnetje sapnic, bronhijev
Bronhiji so nekakšne »cevi«, ki prevajajo zrak naravnost v pljuča. Vname se lahko katerikoli del te cevi, lahko tudi oteče in proizvaja obilo goste sluzi. Dihanje postane oteženo, žrelo je pordelo, pojavi se zvečana telesna temperatura, produktivni kašelj (kašelj z obilo rumenozelene snovi), bolečina v prsnem košu, piskajoče dihanje, kratka sapa, … Najpogostejši povzročitelj akutnega bronhitisa so virusi, običajno tisti, ki so predhodno že povzročili navaden prehlad. Študije kažejo, da je bakterijska okužba bistveno redkejša, kot si mislimo, zato nikar ne predpisujmo že takoj antibiotika (velikokrat ga bolniki sami zahtevajo, saj se ustrašijo obarvanega ali gostejšega izpljunka).
Na širjenje bolezni vplivajo razpršeni delci virusov v zraku, ki jih vdihavamo ali pa si jih preko okuženih predmetov z rok prenesemo v oči, nos, žrelo. Sapnice so pri kadilcih še posebej dovzetne za tovrstno okužbo! Virusni bronhitis izzveni običajno v nekaj dneh oziroma tednu dni. Počitek, vnos tekočin (čaj, sok, juha) in vlažen zrak v prostoru bistveno izboljšajo počutje. Protibolečinska zdravila (paracetamol, ibuprofen, acetaminofen) bodo pomagala pri bolečini in zniževanju telesne temperature. Če je kašelj zelo moteč, si bolnik lahko pomaga s sirupom za lajšanje kašlja. Načeloma pa produktivnega kašlja ne zaustavljamo, saj čisti sluz iz dihal in pomaga k hitrejšemu okrevanju.
Otrokom, mlajšim od dveh let, ne priporočamo tovrstnih zdravil. Pri bolnikih, ki so že znani astmatiki, se lahko astma poslabša. Neredko pa predpisujemo zdravila proti astmi tudi pri ljudeh, ki sicer nimajo astme, a se jim ob akutnem bronhitisu pojavi izrazito piskanje v pljučih. Po prebolelem bronhitisu lahko kašelj traja še nekaj tednov ali celo mesec, saj se bronhialno vejevje dlje časa regenerira, še posebej pri kadilcih, kar pa ni razlog za predpis antibiotika. Bolnika moramo pomiriti in mu razložiti, da sam kašelj brez zvečane telesne temperature ne pomeni poslabšanja bolezni in da panika ni potrebna. Če pa kašelj traja več tednov, posumimo tudi na pljučnico, astmo, …
Pljučnica
V domačem besednjaku ji rečemo infekcijsko (mikrobno) vnetje pljuč. Obstajajo trije glavni povzročitelji pljučnice: bakterije, virusi in glive. V posebnih primerih jo lahko povzroči tudi vdihavanje tekočin (ponavadi iz želodca) ali kemični dejavniki. Najbolj ogrožena skupina so kronični bolniki, imunsko oslabeli bolniki, ljudje, starejši od 65 let, in otroci, mlajši od dveh let. Bolezenski znaki za pljučnico in gripo so zelo podobni, večkrat se bolezni »prekrivata«. Pljučnica se običajno prične z zvečano telesno temperaturo, neredko celo do 38 °C, ki traja, s kašljem, včasih s krvavim izmečkom iz pljuč, s težavami pri dihanju, potenjem, z mrazenjem, bolečino v prsih, glavobolom, mišičnimi bolečinami in utrujenostjo.
Če našteti bolezenski znaki trajajo dlje časa, je treba obiskati zdravnika, še posebej, če ste starejši, se zdravite zaradi raka s kemoterapijo ali kortikosteroidi, ste kadilec, odvisen od alkohola ali drog. Zdravnik vas bo pregledal in ugotavljal morebitna odstopanja pri poslušanju pljuč, odredil bo krvne preiskave, morda tudi rentgensko slikanje pljuč. Zdravljenje je odvisno od povzročitelja. Pri bakterijski pljučnici bo zdravnik predpisal antibiotik, tablete za zniževanje telesne temperature, tekočino in počitek; pri virusni pa zgolj počitek in vnos zadostnih količin nealkoholnih napitkov. Antibiotiki ne pripomorejo k hitrejši ozdravitvi virusnih okužb! Če je povzročitelj gliva, se tovrstno okužbo zdravi z antimikotikom (zdravilom proti glivični okužbi).
Kaj lahko sami naredimo, da ne zbolimo?
Higiena rok, izogibanje kajenju (tudi pasivnemu) in uporaba maske, kadar menimo, da je nevarnost za okužbo zvečana. Če smo zboleli, se ne udeležujmo množičnih srečanj, koncertov, pouka. Če bomo obiskali zdravnika, se telefonsko predhodno naročimo in mislimo tudi na ostale obiskovalce ambulant. Z izbranim zdravnikom se pogovorimo o možnosti cepljenja proti pnevmokoku, bakteriji, ki najpogosteje povzroča pljučnico.
Seveda priporočamo cepljenje proti gripi (influenci), še posebej kroničnim bolnikom, astmatikom, izpostavljenim zdravstvenim delavcem, profesorjem, vzgojiteljem, starejšim in oslabelim osebam, bolnikom z rakom, … Veliko pa lahko storimo tudi sami: higiena bivalnega in delovnega okolja, redno prezračevanje in vlaženje zraka, savnanje, športne aktivnosti na svežem zraku ter z vitamini in beljakovinami bogata prehrana, ki nas bo ščitila v hladnih dneh. Ne pozabimo tudi na moč pozitivnega mišljenja, počitka in predajanja (občasnemu) brezdelju.
