Sezona okužb dihal se je že začela. V zimskih mesecih so okužbe dihal najpogostejši vzrok za obisk osebnega zdravnika. V ambulantah družinskih zdravnikov beležijo veliko nepotrebnih obiskov zaradi nepoučenosti bolnikov o osnovnih značilnostih nenevarnih virusnih obolenj dihal. Zato bomo v tem članku obravnavali najpogostejša obolenja zgornjih in spodnjih dihal, kako jih prepoznamo, kdaj je potreben obisk zdravnika ter kako si lahko pomagamo sami.
PREHLAD
Navaden prehlad je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala otrok in odraslih. Običajno odrasli za prehladom zbolimo 2–4-krat letno, otroci pa 6–8-krat. Prehlad je sicer nadležna bolezen, vendar pretirana skrb ni potrebna. Povzročitelji prehlada so virusi (rino virusi, virus influence, korona virusi), ki se prenašajo z nosnim izločkom obolelega, neposredno in posredno preko predmetov ali rok ter po zraku. 1–3 dni po stiku s povzročiteljem se prehlad izrazi s tekočim (vodenim) izcedkom iz nosu prozorne barve, z zamašenim nosom, s kihanjem, suhim kašljem, praskajočimi in pekočimi bolečinami v žrelu.
Povišane telesne temperature navadno ni, razen pri majhnih otrocih. Lahko se pojavi tudi hripavost, govorjenje skozi nos, razpokana koža ob nosu, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa, glavobol in bolečine v mišicah. Prehlad traja 1–2 tedna. Če dobro poznate simptome prehlada in ukrepanje, se lahko izognete nepotrebnemu obisku zdravnika.
Kot vsako virusno obolenje dihal tudi prehlad zdravimo simptomatsko: počitek, hrana, bogata z vitamini, uživanje zadostnih količin tekočine, zdravila za zbijanje vročine ob povišani telesni temperaturi, nosni dekongestivi ob zamašenem nosu (za izboljšanje prehodnosti nosu) ter analgetiki ob glavobolu. Vsa ta zdravila lahko brez recepta kupite v lekarni. Še vedno pa med ljudmi obstaja zmotno prepričanje, da za vsako bolezen potrebujemo antibiotik. Antibiotiki delujejo le protibakterijsko in bi pri napačni rabi naredili več škode kot koristi.
VNETJE ŽRELA (faringitis)
Virusi so najpogostejši povzročitelji faringitisa. Pri občutljivih ljudeh se že vsak prehlad razširi na žrelo, zato prehlad in vnetje žrela pogosto sovpadata. Pekoče, praskajoče bolečine v žrelu, pogosto prisoten tudi izcedek iz nosu, telesna temperatura, ki je ali pa ni povišana, so tipične značilnosti vnetja žrela. Pri pregledu vidimo oteklino in rdečino žrelne sluznice.
Glede na to, da je vnetje žrela lahko virusnega in bakterijskega izvora, je pomembno, da vemo, kako ju razlikujemo. Pri baterijski okužbi so namreč prisotni še gnojni izmeček (pri virusni okužbi je le ta prozoren) in splošni znaki: povišana telesna temperatura, slabo počutje, utrujenost, oslabelost, bolečine v mišicah. Vnetje žrela traja 3–7 dni.
Zdravimo ga simptomatsko, kot prehlad, torej lajšamo bolečine, znižujemo telesno temperaturo, krepimo imunski sistem, poskrbimo za dovolj tekočin in za dobro higieno (obisk zdravnika ni potreben). Pri bakterijski okužbi, ki je sicer redka, pa je treba dodati še ustrezen antibiotik.
ANGINA
Angina je baterijsko vnetje nebnic (tonzil). Najpogostejši povzročitelj gnojne angine je S Streptococcus pyogenes, ki se prenaša s tesnim stikom (večji delci žrelnega izločka). Lahko, vendar redkeje, so povzročitelji angine tudi virusi. Značilna angina se začne nenadno z mrzlico, povišano telesno temperaturo, bolečim požiranjem, praskajočim občutkom v žrelu, slabim počutjem, utrujenostjo.
Pri pregledu so nebnice povečane, če je povzročitelj streptokok, so obložene z belimi oblogami. Ob tem pa je pordelo tudi žrelo, tipno so povečane podčeljustne bezgavke. Gnojno angino zdravimo z antibiotiki in simptomatsko, zato se ob prisotnosti tipičnih simptomov in znakov nemudoma oglasite pri zdravniku.
VNETJE GLASILK (laringitis)
Hripavost, lahko popolna izguba glasu ali pa znižan ton glasu, suh kašelj, bolečine v žrelu. To so znaki prizadetosti grla oz. glasilk. Najpomembnejše, kar si moramo zapomniti je, da prisotnost težkega dihanja in povišana telesna temperatura nakazujeta bakterijsko okužbo, takrat je potrebna nujna obravnava pri zdravniku.
V 90 odstotkih laringitis povzročajo virusi (najpogosteje parainfluence), tudi virusi, ki povzročajo prehlad, zato so simptomom in znakom laringitisa pogosto pridruženi še znaki prehlada. Zdravljenje je simptomatsko: molčanje, počitek, zadosten vnos tekočin ter vitaminov.
VNETJE OBNOSNIH VOTLIN (sinusitis)
Za sinuzitisom zbolevajo predvsem odrasli v zimskih mesecih. Lahko je posledica prehlada ali gripe, v 5 odstotkih pa nastane zaradi razširitve vnetja iz obzobnega tkiva. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki nimajo normalno prehodnih dihalnih poti. Sinuzitis prepoznamo po neprehodnem nosu ali pa prozornem (če gre za virusni sinuzitis) oz. rumeno-zelenem izcedku iz nosu oz. izmečku (če gre za bakterijski sinuzitis).
Lahko so prisotni povišana telesna temperatura, glavobol, kašelj, oteklina vek, močno solzenje, boleče gibanje očesa. Pri pregledu je prisotna bolečina na pritisk na obnosne votline (sinuse). Virusno vnetje zdravimo simptomatsko s počitkom, tekočinami, vitamini, zdravili za nižanje telesne temperature, protibolečinskimi tabletami ter sredstvi za izboljšanje prehodnosti nosu. Bakterijsko pa poleg simptomatske terapije še z antibiotikom. Pri slednjem se oglasite pri zdravniku.
VNETJE SREDNJEGA UŠESA (otitis media)
Je najpogostejše bakterijsko vnetje pri majhnih otrocih, najpogosteje v starosti od šest mesecev do dveh let. Ponavlja se pogosteje pri dečkih, nedojenih, otrocih, ki so v vrtcu, otrocih kadilcev. Najpogosteje ga sicer povzročajo virusi, vendar pa bakterijsko vnetje lahko okvari bobnič, zato je pomembno, da ga znamo prepoznati.
Značilni klinični znaki so bolečine in občutek tekočine v ušesu, izcedek iz ušesa, slabši sluh. Lahko so prisotni še povišana telesna temperatura, nespečnost, jokavost, zaspanost, vrtoglavica, šumenje v ušesu. Pri pregledu ugotovimo pordel bobnič, ki je zgodnji, ampak nezanesljiv znak. Vnetje lahko poteka akutno (3 tedne), subakutno (12 tednov) ali kronično (več kot 12 tednov).
Do spontane ozdravitve pride pri 60 odstotkih (virusna okužba, pri kateri je izcedek iz ušesa prozoren), v primeru baterijske okužbe, za katero sta tipična gnojen izcedek iz ušesa in povišana telesna temperatura, je potrebna zdravniška obravnava za uvedbo antibiotika.
AKUTNI BRONHITIS
Je okužba sapnika in manjših dihalnih poti, ki mu je po navadi pridruženo tudi vnetje zgornjih dihalnih poti. Največ obolenj se pojavi januarja in februarja. V 90 odstotkih gre za virusno okužbo (virus influence, parainfluence, adeno, rino, korona, coxackie). Bakterije so redko vzrok bronhitisa (M. pneumoniae, B. pertusis, C. pneumoniae). S.pneumoniae in H.influenzae pa lahko povzročita sekundarno vnetje po virusni okužbi.
Vodilni znaki so suh dražeč dolgotrajen kašelj (najpogosteje traja 2–3, lahko tudi 8 tednov), nato gnojni izpljunek, bolečine za prsnico, povišana telesna temperatura, občutek težkega dihanja. Nekateri imajo občutek, da jim piska v dihalih. Hujši potek je pri kadilcih ter ljudeh, ki živijo v okoljih z onesnaženim zrakom.
Glede na to, da je večina bronhitisov virusnega izvora (prepoznamo po prozornem izpljunku), je terapija ponovno le simptomatska, tj. počitek, uživanje zadostnih količin tekočin, sredstva proti kašlju zvečer v primeru hudega kašlja ter bronhodilatatorji –zdravilo, ki širi dihalne poti in omogoča lažje dihanje. Antibiotik v primeru bakterijske okužbe (tj. pri gnojnem izpljunku).
BRONHIOLITIS
Je vnetje najmanjših dihalnih poti. Značilno je predvsem za otroke v prvih dveh letih starosti, pogosteje pri otrocih, ki so nagnjeni k alergijam, nedojeni, rojeni mladim materam, bivajo v natrpanem stanovanju in onesnažen zraku. Bronhitisi se pojavljajo pozimi in zgodaj spomladi.
Najpogostejša povzročitelja sta respiratorni sincicijski virus in virus parainfluence. Najprej so prisotni znaki prehlada s povišano telesno temperaturo, po treh dneh je temperatura normalna, pojavijo pa se kašelj, hitro dihanje z uvlekom mišic prsnega koša in nosnih kril, hitro bitje srca, razdražljivost, zaspanost, izguba apetita, bruhanje, driska. V primeru težkega dihanja je potrebna bolnišnična obravnava, sicer pa je terapija simptomatska: počitek, tekočine, zdravila za zbijanje temperature.
PLJUČNICA
V tem odstavku bomo obravnavali tipično, doma pridobljeno pljučnico, ki se kaže z nenadnim začetkom z mrzlico, visoko telesno temperaturo, kašljem z gnojnim izpljunkom (v zgodnji fazi lahko tudi krvavim), pri eni tretjini bolečine v prsnem košu (ob vdihu in kašljanju), hitro dihanje, hiter srčni utrip. Pri starejših znaki pogosto niso značilni.
Najpogostejši povzročitelji so bakterije (pnevmokok, Hemofilus influenzae itd.), zato je uvedba antibiotika nujna. Pri diagnozi nam pomaga klinični pregled, za katerega so značilni dihalni fenomeni nad pljuči ter rentgenski posnetek pljuč. Izbira antibiotika je odvisna od starosti bolnika.
Zimo težko preživimo brez vsaj kakšnega prehlada. Dejstvo je, da veliko ljudi pozimi zboleva za okužbami dihal, tako zgornjih kot spodnjih. Sebe bomo pred okužbo najbolj zavarovali tako, da se bomo izogibali stiku z obolelimi ter mest, kjer je veliko ljudi (npr. nakupovalna središča, avtobusi). V prvi vrsti pa moramo poskrbeti za zdrav imunski sistem. Okrepimo ga z zdravim življenjskim slogom, tj. gibanjem v naravi ter zdravo prehrano in izogibanjem škodljivim dejavnikom, kot sta kajenje in alkohol.
