Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Dihanje in zdravje dihal sta za človeka življenjskega pomena. Dihala anatomsko delimo na zgornji dihalni sistem (sinusi, nosni hodniki, žrelo, grlo) in spodnji dihalni sistem (sapnik, sapnice, pljuča). Prav okužbe zgornjih dihal predstavljajo največji delež med vsemi okužbami v ambulanti splošne/družinske medicine. Posredno vplivajo na celotno družbo in na zdravstveni sistem kot tak, saj največji izostanek od delovne obveznosti in iz šolskih klopi predstavlja prav okužba dihal. Najblažja okužba je vsekakor navadni prehlad v nosnem delu žrela, ki se po navadi pozdravi sam od sebe, lahko pa se nadaljuje, »komplicira«, v mnoga življenjsko ogrožajoča stanja vnetih ostalih delov dihal. Glavni povzročitelji, »krivci«, so seveda virusi, nato bakterijske okužbe in tako imenovane superinfekcije, ki sledijo enostavni virusni okužbi po zmanjšani imunski sposobnosti našega organizma. V posebnih okoliščinah so povzročitelji okužb tudi glive.

Bolezni dihal lahko glede na pojavnost in trajanje delimo na nenadne, novonastale (akutne) in dolgotrajne (kronične).

Avtorica: Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine

 

Pneumonia, pljučnica.

V domačem žargonu ji rečemo infekcijsko (mikrobno) vnetje pljuč, čeprav v resnici ni vse tako preprosto. Prizadeta so lahko celotna pljuča ali pa le del pljuč. Obsežnost pljučnice je odvisna od povzročitelja in od imunskega stanja osebe, ki je zbolela za pljučnico. Trije glavni povzročitelji pljučnice so bakterije, virusi in glive. V posebnih primerih jo lahko povzroči tudi vdihavanje tekočin (po navadi iz želodca) ali kemični agensi. Najbolj ogrožena skupina so kronični bolniki, imunsko oslabeli bolniki, od odrasle populacije pa starejši od 65 let in seveda otroci, mlajši od dveh let. Zunajbolnišnična pljučnica je dokaj pogosta akutna, nenadna infekcijska bolezen, katere diagnozo postavi zdravnik v ambulanti družinske medicine pri osebi z normalnim imunskim odzivom. Letno se mora v slovenskih bolnišnicah zdraviti do 3000 takih bolnikov. Družinski, osebni zdravnik oceni stopnjo ogroženosti bolnika in stopnjo intenzivnosti, seveda po pogovoru in natančnem pregledu bolnika (izmeril nam bo frekvenco dihanja, frekvenco pulza, telesno temperaturo, krvni tlak in nasičenost hemoglobina s kisikom. Ocenil bo, kako smo »hidrirani«, stanje zavesti in orientiranost).

Najpogostejši povzročitelji zunajbolnišničnih pljučnic so: streptokok in hemofilus influence, nekatere druge bakterije, mikoplazme in virusi.

Bakterijska pljučnica se v običajnem poteku začne z zvečano telesno temperaturo, neredko celo do 38 °C, s kašljem, včasih s krvavkastim izcedkom iz pljuč, težavami pri dihanju, potenjem, mrazenjem, z bolečino v prsih, glavobolom, mišičnimi bolečinami in utrujenostjo. Ob trajanju naštetih bolezenskih znakov moramo nujno obiskati zdravnika, posebno pa še, če smo starejši, se zdravimo zaradi raka s kemoterapijo ali kortikosteroidi (pri tovrstnih bolnikih morda ne bo zvišane telesne temperature), smo kadilci, odvisniki od alkohola ali drog. Zdravnik nas bo pregledal in ugotavljal morebitna odstopanja pri poslušanju naših pljuč, odredil bo krvne preiskave, morda rentgensko slikanje pljuč (če se po treh dneh jemanja antibiotikov zdravstveno stanje ne izboljša). Zdravljenje je odvisno od povzročitelja. Pri bakterijski pljučnici nam bo predpisal antibiotik, tablete za zniževanje telesne temperature, tekočino in počitek.

Atipična pljučnica  je diagnoza, s katero opisujemo pljučnice z »atipičnim« povzročiteljem, torej ne s streptokokom ali drugo omenjeno bakterijo, pač pa so to med drugim: mikoplazme, klamidije ali legionela). Bolniki so običajno starejši otroci in odrasli, mlajši od 40 let. Posebno ogrožene so aktivne osebe, ki živijo in delajo v večjih skupnostih, šolah, skupnih bivališčih, zaporih … Atipična pljučnica je zelo nalezljiva. Širi se preko izločkov iz nosu in žrela od okužene osebe, posebno če obolela oseba smrka in kašlja. Pojavnost atipične pljučnice je večja ob koncu poletnih mesecev in na začetku jeseni. Običajno ima lažji potek od tipične. Zdravimo jo z antibiotiki.

, po navadi ni posebno nevarna, lahko pa ogroža življenje zelo starih in zelo mladih bolnikov in pri takih, ki imajo oslabeli imunski sistem. Najpogostejši virusi, ki povzročajo pljučnico, so: virus influence (torej gripe), respiratorni sincicijski virus, virusi skupine herpes,  in virusi, ki povzročajo navadni prehlad. Vodilni bolezenski znaki so: zgolj rahlo zvišana telesna temperatura, izkašljevanje sluzastega izcedka, utrujenost in bolečine v mišicah. V nasprotju z bakterijsko pljučnico, ki poteka burno, bolniki z virusno pljučnico zdravnika poiščejo kasneje, šele po več dneh, tednih. Opozarjam, da obiščemo zdravnika vselej, kadar imamo dolgotrajen kašelj, »kratko sapo« že pri manjšem telesnem naporu, ob bolečini v prsnem košu, šibkosti, izkašljevanju krvi, bruhanju in zmanjšanem teku. Zdravila proti virusni pljučnici ni. Bolnik mora počivati, ob zvišani temperaturi vzeti paracetamol, uživati veliko tekočine (juha, čaj, sok) in hrane. Pozor: antibiotiki ne pripomorejo k hitrejši ozdravitvi virusnih okužb!

Če je dokazani povzročitelj gliva, se tovrstna okužba zdravi z antimikotikom (zdravilom proti glivični okužbi). Potrebna bo natančnejša diagnostika in iskanje vzroka zanjo.

Kaj lahko sami naredimo, da ne zbolimo? Skrbimo za higieno rok, izogibanje kajenju (tudi pasivnemu), nošenje maske, kadar menimo, da je nevarnost za okužbo zvečana. Če smo zboleli, se ne udeležujmo množičnih srečanj, koncertov, pouka. Umaknimo se. Če obiščemo zdravnika, se telefonsko predhodno naročimo in mislimo tudi na druge obiskovalce ambulant, ki še niso oboleli za zgoraj opisanimi okužbami.

Z izbranim osebnim zdravnikom se pogovorimo o možnosti cepljenja proti pnevmokoku  (to je bakterija, ki najpogosteje povzroča pljučnico!). Seveda priporočam cepljenje proti gripi (influenci), posebno kroničnim bolnikom, astmatikom, izpostavljenim zdravstvenim delavcem, profesorjem, vzgojiteljem, starejšim in oslabelim osebam, bolnikom z rakom …

Veliko lahko storimo tudi sami, brez zdravnikove pomoči. Higiena bivalnega in delovnega okolja je več kot pomembna, z rednim prezračevanjem in vlaženjem zraka. Priporočam obisk savne in seveda športno aktivnost, po možnosti tudi na svežem zraku. Primerna, z vitamini in beljakovinami obogatena prehrana nas bo ščitila v hladnih meglenih dneh in nočeh. Ne pozabimo tudi na moč pozitivnega mišljenja, počitka in predajanja (občasnemu) brezdelju.

Zima bo lepa prav toliko, kolikor smo zdravi, da jo lahko vidimo in začutimo!

 

Januar 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja