Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Vsi smo bili že kdaj prehlajeni, s popolnoma zamašenim nosom in tako prisiljeni dihati skozi usta. Nekateri pa ta način prevzamejo tudi takrat, ko bi sicer lahko normalno dihali skozi nos. Zakaj pride do tega in kakšen vpliv na telo ima tovrstno prehajanje zraka v telo, smo med drugim vprašali izr. prof. dr. Matjaža Fležarja, dr. med., spec. int. med. in pnevm., Alenka Mijović, dr. dent. med., pa nam je pomagala razjasniti vplive na naše zobe.

Avtorica: Katja Štucin

Je dihanje navada, ki ji posvečamo premalo pozornosti?

Najprej je treba vedeti, da dihanje ne sme biti zavestno. Ljudje, ki se zavedajo, kako dihajo, imajo najverjetneje precej težav. Občutek posameznika, da ne more globoko zadihati, je posledica tesnobe v prsnem košu. Dihanja se pravzaprav lahko zavemo samo pri večjem telesnem naporu, ko je pospešeno. Drugače pa občutek nezmožnosti globokega vdiha v mirovanju izhaja iz tega, da so zaradi tesnobe preveč napete mišice prsnega koša in tako imamo občutek, kot da so pljuča na pol prazna. Če bolnik nima kronične obstruktivne pljučne bolezni in astme, tega ne sme biti.

Normalno dihanje je skozi nos. Zakaj?

Nos ima svojo funkcijo. Z nosom res vohamo, ampak pri človeku vonj ni več primarna naloga, ampak je nos zgrajen tako, da so njegove funkcije vlaženje, ogrevanje in čiščenje zraka. Nos ima namreč zelo dobro prekrvavitev. Pri mrzlem zraku se žile v nosu napnejo, da lahko zrak ogrejejo. Vsi poznamo pojav kapljanja iz nosu pozimi. Zgodi se zato, ker skozi nos izdahnemo vlažen zrak, ki v konici nosu kondenzira in zato nam kaplja. Za zanimivost izpostavim še primer iz živalskega sveta. Veste, da zrak iz hrbta kita, ki je tako značilen za to žival, pravzaprav ni morska voda, kot mnogi zmotno mislijo, ampak je v resnici kondenz iz pljuč kita? Zato ga lahko opazimo samo, ko kit plava v mrzlih vodah.

V kakšnih primerih ljudje začnejo dihati skozi usta?

Ljudje, ki se jim maši nos, bodo posledično začeli dihati skozi usta. To se zgodi pri boleznih, kot sta alergijski in nealergijski rinitis, in sicer zaradi slabo prehodnih nosnic, ki se stalno mašijo. Težava je denimo tudi pri alergijah. Če je človek alergičen na cvetni prah in diha skozi nos, bo imel z nosom resne težave, če pa skozi usta, se bo v grlu pojavila neugodna reakcija. Dihanje skozi usta se zgodi še pri otrocih, ki imajo težave z žrelnico, in ne nazadnje, normalno je, da dihanje skozi usta uporabimo pri velikem telesnem naporu, drugih razlogov pa niti ni.

Kakšne so posledice?

V pljuča mora priti ogret in vlažen zrak, to se ne zgodi, če dihamo skozi usta, prav tako se zrak pri dihanju skozi usta ne očisti. Vsi vemo, da umazan zrak v nosu povzroči cel kup nesnag, tako si lahko predstavljamo, da vse te nesnage pri dihanju skozi usta gredo v grlo in negativne posledice so tu. Sicer pa se pri dihanju skozi usta sušijo dihalne poti. Pozimi imamo lahko tako suh kašelj, vneto grlo, suh nos … Dihanje skozi usta je načeloma v suhem in vročem prostoru najbolj škodljivo. Ena od negativnih posledic dihanja skozi usta je lahko tudi smrčanje. Včasih je težava pri bolnikih, ki smrčijo in se navadijo dihati skozi usta, da tudi po uspešni operaciji ne znajo pravilno dihati skozi nos. Navada dihanja skozi usta se tako ukorenini, da jim dihanje skozi nos predstavlja veliko težavo. V primeru, da se dihanje skozi usta pojavlja periodično, pa zelo pomagajo dihalne vaje. Meditacijske tehnike namreč delujejo na principu dihanja in učijo pravilnega dihanja. Vse tehnike predvidevajo dihanje skozi nos. Umirjano dihanje je en del meditacije.

Je res, da zaradi dihanja skozi usta lahko prihaja celo do zelo vidnih obraznih sprememb?

To popolnoma drži. Spodnja in zgornja čeljust se ne razvijata popolnoma. Otroci zaradi zamašenega nosu glavo ponoči močno nagnejo nazaj in spijo z zelo odprtimi usti. Na ta način sicer lahko pridejo do zraka, ampak posledično se jim potem čeljust ne razvije pravilno. V odrasli dobi je potem vidna posledica tako imenovan ptičji obraz in prevelik jezik ter s tem smrčanje. Če se pri otrocih pojavljajo prekinitve dihanja ponoči, če otrok ne more dihati, to imenujemo sindrom apneje med spanjem, ki vodi v razdražljivost, slabšo koncentracijo in s tem lahko celo neuspehe v šoli. Tako se danes zdravniki, drugače kot v preteklosti, pogosteje odločijo za operativni poseg žrelnice. Če ima otrok težave z dihanjem, je to en dejavnik več, da se žrelnico operira.

Imate podatek, koliko odstotkov ljudi nepravilno diha?

Nepravilnega dihanja je vedno več. Neke nemške študije so pokazale, da je že skoraj 40 % bolnikov z disfunkcijskimi motnjami takšnih, ki imajo težave z dihanjem, vendar po raziskavah zdravniki ne najdejo nobenega razloga v telesu. Približno polovica, se pravi do 20 %, je takih, ki nepravilno dihajo. Je pa treba vedeti, da bolj razvita kot je država, več stresa je prisotnega, bolj pogosto je to stanje. V nerazvitih afriških državah denimo tovrstnih težav nimajo.

Ali način spanja, denimo spanje na hrbtu, vpliva na dihanje?

Način spanja zelo vpliva na dihanje in posledično na smrčanje. Načeloma je tako, da pri bolnikih, ki smrčijo le z odprtimi usti, priporočamo trak za brado, ki lahko po besedah njihovih partnerjev zelo pomaga. Nekateri pa smrčijo tudi z zaprtimi usti.

Za konec, kako moramo pravilno dihati?

O dihanju ne smemo razmišljati. Najboljše se dihanje uredi samo po sebi, če je človek zadosti telesno dejaven. Ob naporu človek, brez zavestnega zaznavanja, bolj diha. Dihalne mišice se sprostijo. Če nekoga vse tišči v prsnem košu, bo pri telesni dejavnosti ta tesnoba popustila. To, da so ljudje čim bolj dejavni, je najboljše navodilo za tiste, ki imajo zdrava pljuča. Lahko rečemo, da se dihanje nezavestno prilagaja potrebam telesa.

Način dihanja vpliva tudi na zobe

Dihanje na usta ni samo slaba navada, ampak predstavlja resen medicinski problem, ki vpliva tudi na zobe, zlasti ko dihanje na usta postane kronično, opozarja Alenka Mijović, dr. dent. med. »Znanstveno je dokazano, da dihanje na usta izsušuje ustno sluznico, zaradi česar se spremeni pH sline, ki se zniža. Slina postane kisla, zmanjša se njena varovalna vloga, to pa povzroča raztapljanje trde zobne substance. Če je temu pridružena še pomanjkljiva ustna higiena, zelo hitro pride do nastanka zobne gnilobe.«

Dihanje skozi usta torej povzroči negativne posledice v ustni votlini. Po besedah doktorice dentalne medicine Mijovičeve so razvade pogost vzrok za nastanek ortodontskih nepravilnosti in najpogostejša razvada pri današnjih otrocih je drža odprtih ust in s tem dihanje na usta. »Otrok pravilno diha na nos in ima (razen pri govoru in hranjenju) normalno zaprta usta. Če je otrok prehlajen ali je dihanje na nos kako drugače ovirano, je prisiljen dihati na usta. Če se taka stanja ponavljajo, lahko dihanje na usta in drža odprtih ust postaneta razvadi. Objektivne razloge, ki onemogočajo dihanje na nos, mora obravnavati specialist za ušesa, nos in grlo, razvado pa mora otrok s pomočjo staršev premagati sam. Drža zaprtih ust in dihanje na nos sta predpogoja za normalen razvoj zob in čeljusti.« Tako Alenka Mijović, dr. dent. med., še dodaja, da lahko z rednimi obiski pri zobozdravniku in primerno osveščenostjo staršev opisane težave preprosto odpravimo in preprečimo nastanek nepravilnosti v razvoju zob in čeljusti.

A Dihanje se nezavestno prilagaja potrebam telesa, najbolje je, če o njem ne razmišljamo.

B Zaradi dihanja skozi usta lahko prihaja celo do zelo vidnih obraznih sprememb.

C Dihanje na usta ni samo slaba navada, ampak predstavlja resen medicinski problem, ki vpliva tudi na zobe.