Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Z občutkom težkega dihanja ali dispnejo smo se srečali že vsi, vsaj v primeru izčrpanosti po večjem naporu. Zaradi bolezni lahko do težke sape pride postopoma ali pa se pojavi nenadoma in je celo nevarna, da prizadeti potrebuje prvo pomoč. Hitro ukrepanje je potrebno tudi pri dušenju zaradi tujka v dihalnih poteh.

Avtor: Peter Kordiš

 

Kisik pride v naše telo z zrakom ob vdihu, nato se veže na rdeče krvne celice v žilah, krvni obtok pa ga ponese do organov, ki ga potrebujejo za svoje delovanje. Organi ga presnavljajo v ogljikov dioksid, ki s krvjo pride nazaj v pljuča, kjer ga izdihamo. Koncentraciji omenjenih plinov v krvi morata biti v ravnovesju, pomanjkanje kisika ali prevelika količina ogljikovega dioksida v krvi imata za posledico občutek neuspešnega in neprijetnega povečanega napora pri dihanju, kar s tujko imenujemo dispneja. Ljudje pogosto tožijo o kratki ali težki sapi, zasoplosti, tiščanju v prsih ali nezmožnosti globokega vdiha. Navzven se povečan napor pri dihanju vidi kot hitrejše in globlje dihanje, uporaba pomožnih dihalnih mišic in nesposobnost za govor.

Stanje neravnovesja plinov v krvi in težkega dihanja je lahko posledica povečanih potreb v telesu, npr. ob zelo naporni telesni aktivnosti, šoku ali srčnem infarktu. Do občutka dispneje najpogosteje pride zaradi motnje dovoda kisika v pljuča ali iz pljuč v kri v primeru astme, kroničnega bronhitisa, emfizema, srčnega popuščanja in pljučnice. Redkeje je vzrok za težko sapo tudi motnja v prenosu kisika po krvi, npr. v primeru zastrupitve s CO, slabokrvnosti ali pa do težav pride zaradi manjše gostote zraka na višji nadmorski višini.

Hitro ukrepanje pri nenadno nastalem občutku težkega dihanja v nekaj minutah zahtevajo predvsem poslabšanje astme, poslabšanje srčnega popuščanja, pljučna embolija, pnevmotoraks in tujek v dihalih. Ne smemo zanemariti tudi psihogeno povzročenega težkega dihanja, katerega vzrok je duševni stres.

 

Poslabšanje astme

Astma je kronična bolezen dihalnih poti, za katero naj bi po ocenah bolehalo do 10 % Slovencev. Zanjo so značilna občasna poslabšanja dihanja, sicer pa je bolnik lahko povsem brez težav. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni so enaka tistim, ki sprožijo poslabšanja dihanja: izpostavljenost alergenom pri bolnikih, ki so nagnjeni k alergijam, kajenje in virusne okužbe dihal. Vzrok nenadnega poslabšanja je lahko tudi telesni napor, duševni stres, hladen, suh ali onesnažen zrak in neurejeno stalno zdravljenje.

Zaradi preobčutljivosti dihalnih poti se ob dolgotrajnem vnetju bronhijev preoblikujejo in zožijo, poveča se količina sluzi v dihalnih poteh in pride do oviranja pretoka zraka do pljuč. Značilne težave bolnikov z astmo so dušenje, piskanje v pljučih ob izdihu, stiskanje v prsih in kašelj z izpljunkom. Z nobenim od poznanih zdravil ne moremo ustaviti procesa preoblikovanja bronhijev ne moremo ustaviti, lahko pa z rednim jemanjem zdravil preprečimo kronične težave bolnikov in učinkovito zdravimo poslabšanja ob nenadnem napadu težkega dihanja.

Ob naglem poslabšanju se lahko simptomi razvijejo zelo hitro – celo v nekaj minutah ali sekundah, močna zožitev dihalnih poti pa vodi v nevarno stanje z grozečim zastojem dihanja. Običajno bolnik sedi in težko govori, ker vso moč porablja za dihanje. Med izdihom že na daleč slišimo piskanje, ki je posledica močnega zoženja dihalnih poti, pri hujših napadih je bolnik pomodrel in ima zelo pospešen srčni utrip.  Večina bolnikov zdravila jemlje stalno, prav tako pa imajo pripravljen načrt ukrepanja v primeru nenadnih poslabšanj. Glavno zdravilo v teh primerih je učinkovina v obliki razpršila, ki hitro sprošča mišična vlakna v steni bronhijev, jih s tem razširi in izboljša pretok zraka (ventolin, berodual idr.).

 

Srčno popuščanje

Srčno popuščanje je stanje pešanja črpalne sposobnosti srca zaradi različnih vzrokov. Nenadno lahko do simptomov pride zaradi poslabšanja dalj časa trajajočega popuščanja srca ali pa so težave posledica novonastale bolezni. Najpogosteje je hitro poslabšanje posledica povišanja krvnega tlaka, ishemije srčne mišice, okužbe, bolezni zaklopk ali motenj srčnega ritma. Kadar pride do takšnega srčnega popuščanja, da kri zastaja v pljučih in zelo onemogoča dihanje, je stanje urgentno.

Ob pešanju levega prekata pride do povečanega tlaka v pljučnih žilah pred levim delom srca. Visok tlak povzroča prehajanje tekočine skozi žilno steno pljučnih kapilar v pljučno tkivo in oviranje izmenjave plinov, zato kri ne vsebuje več dovolj kisika. Telo to pomanjkanje kisika izrazi kot dušenje in hropeče dihanje, bolnik pobledi, postane hladen, nemiren in pomodrel. Izpljunka v začetku ni, ob stopnjevanju popuščanja pa se tekočina v pljučih lahko peni in bolnik izkašljuje krvavkast penast izpljunek. Bolnik je lahko tako prizadet, da je omotičen in težko govori. Ob nadaljnjem slabšanju črpalne funkcije srca začne padati krvni tlak in razvije se smrtno nevaren šok.

 

Drugi vzroki nenadnega težkega dihanja

Pljučna embolija in pnevmotoraks, o katerih smo že pisali zaradi bolečine v prsnem košu, se prav tako izrazita s težkim dihanjem. Pri pljučni emboliji pride do zamašitve ene od pljučnih arterij, najpogosteje s krvnim strdkom, ki ga kri ponese iz globokih ven medenice ali spodnjih okončin, redkeje pa z zračnim ali maščobnim mehurčkom, če na mestu poškodbe prideta v vensko kri. Ker se premer dovodnic ali ven do srca povečuje, pride strdek brez težav do srca in naprej v arterije ali odvodnice, ki vodijo v pljuča. Tu se premer žil začne ožiti, snov se zagozdi in dovod krvi za del pljuč je prekinjen. Kri se ne more obogatiti s kisikom, bolnik pa to zazna kot nenadno pomanjkanje zraka, občutek težkega dihanja in topo bolečino v prsnem košu.

V primeru pnevmotoraksa zrak vdre v prostor med pljuči in steno prsnega koša zaradi spontane raztrganine bolnih pljuč (najpogosteje pri mlajšem kadilcu) ali ob poškodbi prsnega koša. Zaradi povišanega tlaka v prostoru med pljuči in steno prsnega koša pride do sesedanja pljučnega krila na prizadeti strani. Glavni simptom je težko dihanje, spremlja ga lahko ostra zbadajoča bolečina, ki se okrepi ob globokem vdihu in kašlju. V primeru manjšega pnevmotoraksa so lahko simptomi zelo blagi ali jih sploh ni, pri večjem pa je lahko stanje življenjsko ogrožajoče.

Bolniki s kroničnim bronhitisom ali emfizemom so navadno starejši in imajo za razliko od astme ves čas bolezenske simptome. Poslabšanja občasno sproži okužba, vendar se v tem primeru težave stopnjujejo nekoliko počasneje kot pri drugih omenjenih boleznih. Prav tako lahko do težkega dihanja pride zaradi poškodbe prsnega koša, srčnega infarkta, alergijske anafilaktične reakcije, hude pljučnice in še česa. Če smo visoko v gorah, ne pozabimo tudi na visoko nadmorsko višino kot pogost vzrok težkega dihanja.

 

Prva pomoč pri nenadnem težkem dihanju

Ker ima nenadno težko dihanje veliko vzrokov, je v številnih primerih edina pomoč klic nujni medicinski pomoči, vendar lahko prizadetemu vseeno zelo pomagamo v minutah do izboljšanja ali prihoda reševalcev.

  1. Če je dihanje močno oteženo, takoj pokličite 112.
  2. Bolnik naj miruje, saj bo s tem porabil manj kisika in morda lažje zadihal. Razrahljajte tesna oblačila in ga ne silite v ležeč položaj; predvsem pri srčnem popuščanju bo v sedečem lažje dihal.
  3. Vprašajte bolnika, če ima pri sebi zdravila za zdravljenje poslabšanja astme ali za zdravljenje poslabšanja srčnega popuščanja in mu pomagajte pri uporabi. Če v 2–3 minutah zdravila ne pomagajo, pokličite 112.
  4. Ventolin ali berodual razpršilo za poslabšanje astme lahko bolnik vdihne 10- do 20-krat in odmerke po nekaj minutah ponovi. V primeru hudega poslabšanja se ne bojimo prevelikih odmerkov teh zdravil.
  5. En odmerek nitrolingual razpršila za pod jezik lahko bolnik s srčnim popuščanjem ponavlja na 5 minut. Če zaradi značilne bolečine v prsnem košu sumimo na srčni infarkt, lahko dobi tudi 250 mg acetilsalicilne kisline (aspirin).
  6. Natančno opazujte bolnikovo zavest, srčni utrip in dihanje ter po potrebi nudite oživljanje. Ne dajte mu jesti ali piti.

V primeru težkega dihanja zaradi poškodbe prsnega koša bolnika ne premikamo, če res ni nujno. Če je na prsnem košu vidna rana z mehurčki, gre zelo verjetno za poškodbo pljuč; takšno rano je potrebno povezati, da ne prepušča zraka v prostor med pljuči in prsnim košem.

 

Tujek v dihalnih poteh

Do težav pri dihanju pride tudi zaradi zapore dihalnih poti s tujkom, kar je sicer redek, vendar nevaren pojav. Pri odraslih navadno zastanejo koščki hrane ali koščice, predvsem ob hlastnem uživanju hrane in hkratnem govorjenju, pri otrocih pa manjši predmeti, ki jih vdihnejo.

Pri delni zapori dihalne poti lahko prizadeti kljub dušenju govori, kašlja in diha, pri življenjsko nevarni zapori pa lahko dušeči se človek le prikima na vprašanje, če se duši. Poskuša dihati, vendar je dihanje neučinkovito in z grobimi piski, prav tako ne more močno kašljati. Če takšnemu človeku ne pomagamo, bo v kratkem padel v nezavest.

 

Prva pomoč pri tujku v dihalnih poteh

  1. Zavestne bolnike, ki lahko govorijo in kašljajo, spodbujajte h kašlju.
  2. Postavite se na stran dušečega, mu zgornji del telesa nagnite naprej in ga s peto dlani petkrat udarite med lopaticama. Med udarci z vprašanjem preverite ali prizadeti lahko normalno diha.
  3. V primeru, da do izboljšanja ni prišlo, pokličite na pomoč in prosite, da kdo izmed očividcev pokliče na 112. Izvedete lahko Heimlichov prijem: stopite za prizadetega, ga nagnite nekoliko naprej in objemite okoli pasu. Nato stisnite eno roko v pest, drugo pa položite nad prvo ter na ta način sklenjene roke položite na trebuh med žličko in popkom. Sunkovito pritisnite na trebuh v smeri proti sebi in navzgor. V primeru neuspeha lahko manever ponovite do petkrat.
  4. Do prihoda reševalcev izmenjaje nadaljujte z udarci med lopaticama in Heimlichovim prijemom.
  5. Če prizadeti izgubi zavest ali je že od začetka nezavesten, izvajajte običajno oživljanje z masažo srca.

Pri nosečnicah ne izvajamo Heimlichovega prijema, pri dojenčkih in otrocih pa le v primeru, ko je bil vdih tujka jasen in opazimo, da je dojenček ali otrok nenadoma začel neučinkovito kašljati in se dušiti. Nevarno je namreč, da bi manever izvajali pri tistih z motnjami dihanja zaradi okužb dihal, ki so pri otrocih pogoste. Pri dojenčkih pomoč izvajamo tako, da ga položimo na podlaket z glavo navzdol, nato pa petkrat z zgornjim delom druge roke udarimo med lopaticama. V primeru neuspeha dojenčka obrnemo z glavo navzgor in izvajamo pet pritiskov na prsni koš kot pri masaži srca. Do prihoda reševalcev izmenjujemo udarce med lopaticama in pritiske na prsni koš.

 

 

November, 2012

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja