Ena izmed najpogostejših bolečin, ki človeka pripelje do zdravnika, je zagotovo bolečina v prsnem košu. V trenutku, ko prebirate ta članek, se številni ljudje po vsem svetu bojujejo z nenadno ali s kronično bolečino v omenjenem področju. Množica vzrokov, ki pripeljejo do njenega nastanka, je precej pisana, posledice pa so lahko življenjsko ogrožajoče ali pa povsem blage in minljivega značaja.
Pogledali si bomo nekaj najpogostejših primerov bolečine v prsnem košu in vas opozorili na simptome, ki jih ne smete spregledati. Kar 10 % vseh intervencij urgentnih ekip na terenu namreč povzroči ravno akutni koronarni sindrom.
Ocenjevanje bolečine največkrat vsebuje osebnostno komponentno, zato je njeno jakost precej težko opredeliti. Ljudje smo različni in tako je tudi z izražanjem bolečine. Načeloma vse strukture, ki ležijo v prsnem košu, razen pljučnega parenhima in popljučne mrene, lahko povzročijo bolečino.
Kadar je bolečina v prsnem košu tako huda, da vas pripelje do zdravnika, je pomembno, da čim bolj natančno opišete in pokažete mesto bolečine, širjenje bolečine (ali vas boli samo na enem mestu ali se bolečina kam širi, npr. v roko, vrat, spodnjo čeljust), ocenite tip bolečine (ostra, topa, zbadajoča, pekoča, parajoča), njeno trajanje (nekaj minut, ur, ves dan,), omenite možne vzroke, ki pripeljejo do bolečine (napor, stres). Pomembni znaki, ki lahko kažejo na bolezensko dogajanje v prsnem košu, so tudi dušenje, otekanje nog, zmanjšana telesna zmogljivost, zasoplost ter številni drugi znaki.
Avtor: Maja Vičič
Akutni koronarni sindrom (AKS)
Gre za eno izmed najbolj urgentnih stanj, ki potrebuje takojšnjo zdravniško oskrbo. Zaradi nenadnega znižanega ali prekinjenega pretoka skozi eno ali več koronarnih arterij pride do slabše prekrvavitve srčne mišice. Najpogostejši vzrok je ateromatozni plak na žilni steni, ki pripelje do tromboze žile. Pri popolni zapori koronarne arterije nastane akutni miokardni infarkt, ob nepopolni zapori pa napad angine pektoris. Statistični podatki kažejo, da so največkrat prizadeti moški po dopolnjenem 45. letu starosti. Z nastopom menopavze in spremenjenim hormonskih stanjem se število obolelih poveča tudi med ženskami. Kljub temu pa mladost ni izključitveni dejavnik, saj način življenja, nezdrava prehrana in genetski vpliv lahko pripeljejo do obolenja že v mladih letih.
Bolečina
Bolečina pri miokardnem infarktu navadno nastane nenadoma, v nekaj minutah. Največkrat je precej močna, tiščoča in pekoča, zato bolnik dokaj hitro poišče pomoč. Sprememba lege telesa ne vpliva na bolečino. Bolniki bolečino velikokrat opišejo kot občutek, da jim nekdo sedi na prsnem košu. Bolečina je največkrat lokalizirana za prsnico, od koder se lahko širi v vrat, spodnjo čeljust, v področje ramen (še posebej v levo ramo) ali v roke vse do mezinca. Oboleli pogosto občutijo tudi nelagodje v trebuhu, oteženo dihajo, se močno znojijo, čutijo splošno slabost, lahko jih tudi sili na bruhanje.
Pozornost velja nameniti intenzivni bolečini v področju hrbta, predvsem v predelu med lopaticama. Občasno se lahko pojavi tudi neznačilna slika obolenja. Treba je oceniti, ali je bolečina nastala ob naporu in v mirovanju izzvenela. Takšna slika je značilna za angino pektoris. Napad angine pektoris lahko sprožita tudi obilen obrok hrane ali hud mraz. Bolniki bolečino največkrat opišejo kot občutek stiskanja v prsnem košu.
Disekcija stene aorte
Je natrganje žile, ki dovaja kri telesu in največkrat potrebuje takojšnje kirurško zdravljenje. Je stanje, ki še hitreje povzroči bolečino kot AKS.
Bolečina
Navadno je huda, trgajoča, nastane nenadoma. Sprva je lahko ostro omejena za prsnico, nato se razširi v področje lopatic in navzdol. Možni so predhodni opozorilni znaki, kot je srednje močna bolečina v trebuhu, kadar pride do raztrganja le ene plasti žile. Ostali simptomi so odvisni od tega, katere arterije se ob tem še zaprejo ali raztrgajo (prizadeti organi namreč ostanejo brez preskrbe s krvjo in s tem brez kisika).
Pnevmotoraks
Je prisotnost zraka v plevralni votlini. Delimo ga na spontani (nastane brez posebnega povoda), travmatski (nastane kot posledica poškodbe prsnega koša ali pljuč) ter iatrogeni (nastane kot posledica diagnostičnih preiskav, biopsij, vstavitve katetrov). Spontani pnevmotoraks povzroči nenaden nastanek bolečine.
Bolečina
Bolečina običajno ni zelo huda, največkrat jo spremlja oteženo dihanje in občutek dušenja.
Pljučna embolija
Je stanje, ki lahko nezdravljeno pripelje do zamašitve pljučne arterije s strdkom, z maščobo, zračnim mehurčkom ali drugo snovjo, kamor jo prinese tok krvi. Vzrok je pogosto globoka venska tromboza. Simptomi so odvisni od velikosti zamašitve žile in neprekrvavljenega dela pljuč. Glavni simptom je največkrat oteženo ali težko dihanje.
Bolečina
Takoj ob zamašitvi arterije nastane topa, tiščoča bolečina, ki jo je skoraj nemogoče ločiti od bolečine pri AKS. Bolečina se lahko pojavi tudi šele čez nekaj ur, takrat je navadno zbadajoča ter ostra, pogosto odvisna od dihanja. Velikokrat lahko bolnik pokaže izvorno mesto bolečine. Občasno se lahko pljučna embolija kaže tudi z rahlo oteženim dihanjem, predvsem kadar je zamašena manjša arterija v pljučih.
Perikarditis (vnetje osrčnika)
Vnetje osrčnika največkrat povzroči virusna ali bakterijska okužba. Čeprav ne gre za nenadno nujno stanje, je potrebno čimprejšnje specialistično zdravljenje, saj lahko odlašanje s terapijo pripelje do resnih zapletov, ki poškodujejo srčno mišico.
Bolečina
Bolečina je lahko različna. Nekateri bolniki občutijo ostro, zbadajočo bolečino, ki je dolgotrajna, drugi imajo le občasne bolečine. Ob kašljanju, globokem dihanju in spremembi položaja telesa se bolečina lahko okrepi.
Bolečina iz požiralnika
Ezofagitis (vnetje požiralnika) in ezofagealni spazem (krč) povzročata bolečino, ki prihaja iz področja za prsnico. To bolečino je zelo težko ločiti od bolečine pri napadu angine pektoris.
Bolečina
Bolečina je lahko stiskajoča, topa, pekoča, bolnik jo največkrat čuti v poteku požiralnika. Hrana ali pijača stanje pogosto poslabšata, prav tako tudi fizični napor.
Bolečina kostno-mišičnega izvora
Nastane zaradi okvar ali poškodb mišic, kosti in sklepov. Predstavlja dokaj nenevarno stanje, kljub temu pa je bolečina lahko tako intenzivna, da marsikoga pripelje do zdravnika. Bolečino povzročijo obrabe ter vnetja kosti in sklepov, poškodbe ali intenzivne športne aktivnosti.
Bolečina
Za to vrsto bolečine je značilno, da jo lahko bolnik pokaže celo s prstom. Ob spremembi položaja telesa ali pritisku na prizadeto mesto se bolečina okrepi. Traja od nekaj minut pa vse do več dni. Ob intenzivnih bolečinah je priporočen obisk zdravnika, ki bo z enostavnimi preiskavami izključil resnejše obolenje.
Psihogeno pogojena bolečina
Ob tako imenovanih napadih panike ter nevrotičnih ali psihotičnih motnjah nekateri ljudje občutijo simptome, ki so na las podobni miokardnemu infarktu ali angini pektoris. Lahko se zgodi, da bolečino psihogenega izvora s težavo ločimo od resnih bolezenskih stanj. Obremenjeni ali čustveno labilni ljudje ob pojavu napada panike občutijo intenzivno bolečino v prsnem košu, imajo občutek dušenja, mravljinčenja, pogosto jim je slabo in se potijo. Zgodi se, da jih spremlja močan strah pred smrtjo. Po nekaj minutah, ko napad mine, popusti tudi bolečina.
Bolečina
Lahko gre za rahlo, komaj zaznavno tiščanje v prsnem košu, pa vse do večjih bolečin, ki po krajšem času navadno izzvenijo.
Bolečina pri boleznih v trebušni votlini
Pri pojavu bolečine v prsnem košu lahko pomislimo tudi na akutna ali kronična dogajanja v trebušni votlini. Bolečino lahko povzroči gastritis (vnetje želodčne sluznice), ulkus na želodcu (razjeda na želodcu) in pankreatitis (vnetje trebušne slinavke). Navadno so prisotni tudi drugi znaki, ki kažejo na obolenje. Bolečino na desni strani prsnega koša lahko povzroči holecistitis (vnetje žolčnika), na levi strani pa ruptura (pretrganje) vranice.
Česa ne smete spregledati?
Ob bolečinah nejasnega izvora je vsekakor dobro, da obiščete svojega izbranega zdravnika. V primeru hudih bolečin v prsnem košu, ki izžarevajo v ramo, prste na rokah ali brado, ob dušenju, potenju, bledici, splošni slabosti ali bruhanju nikar ne odlašajte s pregledom pri zdravniku! V primeru srčnega napada gre za nujno stanje, pri katerem igrajo minute pomembno vlogo, zato je treba v najkrajšem možnem času priskrbeti prevoz v najbližjo bolnišnico. Če ste sami, pokličite reševalce, vzemite aspirin, se usedite ter se poskusite umiriti. Tudi v primeru pljučne embolije, pnevmotoraksa, disekcije aorte ali akutnega abdomna je potrebna čimprejšnja bolnišnična oskrba.
Čeprav mnogi izmed vas še nikoli niste imeli bolečin v prsnem košu, je dobro, da poskrbite za zdrav življenjski slog. Poskušajte opustiti slabe razvade, kot je nezdrava prehrana, kajenje in pretirano pitje alkohola. Ukvarjajte se s športom, vsaj trikrat tedensko se pošteno razgibajte z vajami, ki so primerne vaši starosti in zdravstvenemu stanju. Dolgoročno gledano je le preventiva tista, ki bo zmanjšala tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj in pripomogla k boljšemu zdravju vsakega posameznika.
Preiskave, s katerimi izključijo nujna stanja v področju prsnega koša:
- EKG,
- laboratorijske preiskave (pri AKS so značilno povišani encimi razpada srčne mišice; troponin, kreatin fosfokinaza iz srca (CK-MB), mioglobin, aspartat-aminotransferaza (AST),
- UZ (ultrazvok),
- perfuzijska scintigrafija,
- RTG prsnega koša
- CT (računalniška tomografija),
- MR (magnetna resonanca),
- invazivne preiskave: koronarografija, kateterizacija srca.
