Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V zimski polovici leta skorajda ni junaka, ki se ne bi slej ko prej moral spopasti z nadlogami, kot so kihanje, kašljanje, smrkanje, morda celo povišana telesna temperatura, pospremljena z bolečinami v grlu, glavi, mišicah in podobno. Navadno gre v teh primerih za virusna obolenja oz. viroze, kamor sodita tako prehlad kot gripa. Že vrabčki na strehah čivkajo, da je treba, ko se nas loti viroza, predvsem počivati. Pa se žal v sodobnem svetu, nemalokrat tudi zaradi strahu pred izgubo službe, ljudje vse pogosteje odločamo, da bomo bolezen preboleli kar »na nogah«. David Sopotnik, dr. med., spec. druž. medicine, iz Zdravstvene postaje Vojnik, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje, nam je razložil, zakaj je prehlad oz. gripo priporočljivo preležati, pa tudi opozoril na posledice, do katerih lahko pride, če se odločimo bolezen zdraviti »stoje«.

Avtorica: Helena Žagar

David Sopotnik, dr. med., spec. druž. medicine

David Sopotnik, dr. med., spec. druž. medicine

Da bi lažje razumeli, zakaj ne gre viroz jemati preveč zlahka, velja na začetku pojasniti, kaj prehlad in gripa sploh sta. »Tako gripo kot prehlad povzročajo virusi. O prehladu govorimo, ko sta prizadeti predvsem nosna in žrelna sluznica. Povzročiteljev prehlada je več kot sto vrst podtipov virusov, zato za prehladom zbolimo tako pogosto. Značilni simptomi pri prehladu so: izcedek iz nosu, zamašen nos, kašelj in pekoče bolečine v grlu. Zraven se lahko pojavijo tudi povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, slabo počutje, hripavost, pekoče oči, bolečine v ušesih in splošno slabo počutje.

Simptomi pri prehladu navadno trajajo od sedem do deset dni, kašelj in slabo počutje pa lahko trajata tudi do tri tedne. Simptomi prehlada se pojavijo postopoma v dveh do petih dneh, medtem ko je nastanek simptomov pri gripi hitrejši in se navadno pojavijo v enem do treh dneh.

Gripo povzročajo trije virusi influence A, B in C, v ospredju pa so naslednji simptomi: visoka telesna temperatura, izčrpanost, mrazenje, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in kašelj. Simptomi pri gripi navadno trajajo od dva do sedem dni, kašelj pa lahko, podobno kot pri prehladu, vztraja tudi do tri tedne,« razloži dr. Sopotnik in doda, da se z virusi prehlada in gripe lahko okužimo neposredno, s stikom s predmeti, kjer virusi so, ali pa se okužimo kapljično, ko virusi pridejo v zrak s kihanjem in kašljanjem, kapljice pa nato pristanejo na naši koži ali sluznici.

Učinkovita preventiva

Seveda bi vsak najraje videl, da mu viroza nikoli ne bi prekrižala poti in se mu tako ne bi bilo treba ukvarjati ne z blaženjem simptomov in ne z razmišljanjem o tem, kakšne bodo posledice, če svojemu telesu med boleznijo ne bo naklonil dovolj počitka. Zato pa je treba o preventivi začeti razmišljati že veliko pred tem, preden se prične sezona viroz, poudari dr. Sopotnik. »Lahko bi rekli, da preventiva poteka praktično celo življenje in ji pravimo zdrav življenjski slog.

Organizem, za katerega redno skrbimo tako z gibanjem kot z uživanjem zdrave in raznovrstne ter uravnotežene prehrane, v sodobnem življenju pa vse bolj tudi z izogibanjem negativnemu stresu, je tisti, ki se bo lahko učinkovito spopadal z virusnimi obolenji, saj bo zdrav in vitalen. Če pa tega zdravega življenjskega sloga telo nima v dovoljšni meri, je kot tako tudi podvrženo slabšemu imunskemu odgovoru in večji dovzetnosti za viroze. To se sicer sliši kot oguljena fraza, a pomislimo, tudi avto redno peljemo na servis ter poskrbimo, da ga dvakrat letno preobujemo in pripravimo na zimske razmere. Zakaj nam potem tega ne uspe napraviti tudi za svoje telo?« se sprašuje naš sogovorec.

Dolgoročno nas torej pred virusnimi obolenji najučinkoviteje ščiti krepak imunski sistem. Kar pa se tiče vsakodnevne preventive v času, ko so prehladi in gripe pogostejši, pa seveda velja predvsem pravilo razkuževanja rok in pa izogibanje dolgotrajnemu zadrževanju v prostorih, kjer se nahajajo večje skupine ljudi, pojasni dr. Sopotnik. Za nameček pa še opozori, da naj, ko kašljamo in kihamo, to počnemo v robec, saj s tem preprečujemo kapljično širjenje virusov.

Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?

Če vendarle zbolimo, se poraja vprašanje, ali velja v primeru gripe oz. prehlada obiskati zdravnika. Dr. Sopotnik objasni, da pri navadnem prehladu, ki poteka z zgoraj omenjenimi simptomi in telesno temperaturo do 38 °C, potrebe po obisku zdravnika ni, saj je zdravljenje simptomatsko in je potek bolezni blag. Z obiskom v ambulanti družinskega zdravnika bomo le pripomogli k uspešnemu širjenju prehladnih obolenj na druge čakajoče v čakalnici, med njimi tudi na osebe iz rizične skupine, kamor sodijo otroci, nosečnice, starostniki in kronični bolniki. »Je pa zdravnika,« poudari dr. Sopotnik, »smiselno obiskati po dve do treh dneh, če vztraja povišana telesna temperatura nad 38 °C in se simptomi kljub počitku in simptomatskemu zdravljenju ne izboljšujejo.« Osebe iz rizičnih skupin naj zdravnika obiščejo že kakšen dan prej, predvsem pa ob visoki telesni temperaturi in izčrpanosti.

Ustrezno samozdravljenje

Zdravljenje prehladnih obolenj je simptomatsko, kar pomeni, da lajšamo oz. zdravimo simptome. »Pri gripi in prehladu je potreben nekajdnevni počitek, zadostno pitje (toplih) tekočin, ob zamašenem nosu tudi spiranje nosu s fiziološko raztopino ali kratkotrajna uporaba dekongestivov, za lajšanje simptomov bolečin v žrelu pa se priporoča jemanje paracetamola ali nesteroidnega antirevmatika,« razloži dr. Sopotnik.

Na vprašanje, zakaj je za ozdravitev našega telesa tako zelo pomemben ravno počitek, dr. Sopotnik odgovarja: »Vsako noč gremo spat zato, da si naše telo spočije in nabere novih moči za nov dan, poln raznih izzivov. In če svojemu telesu vsakodnevno privoščimo čas za počitek, ko smo povsem zdravi, je toliko pomembneje, da mu namenimo počitek tudi, ko zbolimo in se telo bori. Takrat naše telo potrebuje nekaj več počitka, saj poleg energije, ki jo porablja za vsakodnevne napore, potrebuje tudi energijo, da se bori proti povzročiteljem prehladnih obolenj. Zato je počitek tako pomemben, saj telesu omogočimo, da si nabere moči in vso svojo energijo usmeri v odpravo virusnega povzročitelja.« Počivati je priporočljivo, vse dokler se ne počutimo dovolj močne, da lahko normalno opravljamo svoja vsakodnevna opravila.

Kakšne so lahko posledice prebolevanja viroze »stoje«?

Statistika pravi, da lahko pri 0,5 do 2 % prehladnih obolenj pride do zapletov, in sicer do sočasne bakterijske okužbe v obliki vnetja obnosnih votlin, vnetja srednjega ušesa ali pljučnice. Primanjkljaj ustreznega zdravljenja prehladnih obolenj lahko poslabša tudi kronično pljučno bolezen. »V še manjšem deležu pa lahko pride do virusnega vnetja srčne mišice, ki pa je lahko resen, tudi življenje ogrožajoč zaplet, a k sreči redek,« pomirjujoče pove dr. Sopotnik. Le manjši delež prehladnih obolenj se torej zaplete, še manjši pa je delež primerov, ki lahko privedejo do resnih, življenje ogrožajočih stanj. Je pa zato lahko prebolevanje gripe »stoje« zelo nevarno za pripadnike rizičnih skupin. »Pri rizičnih skupinah lahko pride do težjega poteka gripe, ki zahteva tudi podporno bolnišnično zdravljenje.«

Eden od zapletov, do katerih lahko pride v primeru neustreznega zdravljenja virusnih obolenj, je pljučnica. »Znaki, ob katerih posumimo, da gre za pljučnico, so kašelj z gnojnim izmečkom, visoka telesna temperatura, občutek težjega dihanja ali dušenja, neizboljševanje simptomov, lahko pa se pojavi tudi bolečina v prsih ob kašljanju ali konstantno,« našteje dr. Sopotnik.

»Nezdravljenje pljučnice pa ima lahko večje posledice kot nezdravljenje navadnih prehladnih obolenj. Tu lahko pride do resnih zapletov, npr. do respiratorne odpovedi, ob širjenju okužbe na druge organske sisteme pa tudi do sepse ali sistemskega vnetja.« Zato naš sogovornik priporoča, da, če se pojavijo simptomi visoke telesne temperature, bolečin v prsnem košu in produktivnega kašlja z obiskom pri zdravniku ne odlašamo.

Smrtnost v bolnišnici zdravljenih oseb s pljučnico je namreč okrog 10 %, ta delež pa se poviša pri starostnikih in osebah z več kroničnimi obolenji.

Je pa, tako kot pri vseh stvareh v življenju, tudi pri prehladih treba poslušati svoje telo in uporabiti zdravo pamet, s kančkom humorja, zaključi dr. Sopotnik. Večino prehladnih obolenj lahko namreč prebolimo in pozdravimo povsem sami, zato obisk zdravnika ni potreben. Je pa zato toliko bolj priporočljivo preventivno cepljenje proti gripi, ki je letos prvič na voljo brezplačno vsem starejšim nad 65 let ter vsem osebam z vsaj eno kronično boleznijo. »Cepljenje proti gripi je učinkovit način preventive proti zbolevanju za gripo. Zato zavihajmo rokave in se cepimo!«

A Dolgoročno nas pred virusnimi obolenji najučinkoviteje ščiti krepak imunski sistem.

B Počitek telesu omogoči, da si nabere moči in vso svojo energijo usmeri v odpravo virusnega povzročitelja.

C Pri 0,5 do 2 % prehladnih obolenj pride do zapletov v obliki vnetja obnosnih votlin, vnetja srednjega ušesa ali pljučnice.