Jetra so naš največji notranji organ z več kot dvestotimi funkcijami. Čistijo kri, shranjujejo maščobo, presnavljajo alkohol, uničujejo in nevtralizirajo različne strupe, proizvajajo nove beljakovine, odstranjujejo odpadni material, pomagajo prebavnim procesom (izločajo žolč), shranjujejo sladkor, minerale in vitamine, uravnavajo in izločajo holesterol, skrbijo za hormonsko ravnotežje, po potrebi na hitro zagotavljajo dodatno energijo, iz telesa izločijo različne bakterije in proizvajajo imunološke sestavine. Poleg tega so edini organ, ki se lahko obnavlja. Mnogi splošno zdravstveno stanje povezujejo s stanjem jeter. Če so jetra preveč preobremenjena in zlorabljena, potem se bo to zagotovo odrazilo na telesnem počutju in zdravju.
Avtor: Maja Korošak
Zdravila, alkohol, preveč maščob
Na kakšen način lahko škodimo zdravju jeter? Največkrat z vnosom različnih strupov v telo (alkohola, drog, zdravil, različnih kemikalij, kemoterapijo). Škodljiv je tudi prevelik vnos beljakovin, hrane in enostavnih ogljikovih hidratov ter pesticidov in težkih kovin, ki se nahajajo v hrani. Premajhna telesna aktivnost in bolezni, predvsem hepatitis, prav tako škodijo jetrom. Alkohol povzroča vnetje jetrnega tkiva, kar ima za posledico nezmožnost filtriranja krvi in s tem preveč maščob v jetrih. S tem jetra izgubijo zmožnost regeneracije in pride do ciroze jeter. Prevelik vnos hrane pa povzroči pomanjkanje prebavnih encimov, zato so jetra preobremenjena, saj poskušajo pomagati prebavnemu sistemu (izločanje žolča). Preobremenjenost jeter je prisotna tudi pri prevelikem vnosu beljakovin, saj jih morajo spremeniti v enostavnejše snovi. Enostavne ogljikove hidrate pa jetra spremenijo v trigliceride in jih shranijo kot maščobo. Preveč maščobe v jetrih povzroči moteno delovanje tega organa.
Kako se kaže nepravilno delovanje jeter? Pojavijo se prebavne težave, zaprtje, alergije in seneni nahod, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, debelost, pomanjkanje energije.
Na našo srečo imajo jetra sposobnost regeneracije, zato lahko s pravo dieto stvari pravočasno popravimo. V hujših primerih pa moramo jetrom pomagati, da se očistijo. Pri tem si lahko pomagamo z dieto s sokovi iz surove zelenjave in sadja, lahko pa si pomagamo tudi s posebnimi pripravki.
Artičoka
Artičoka je rastlina, ki ima številne zdravilne lastnosti. Že po tradiciji pa se uporablja za čiščenje organizma, ponavadi zgodaj poleti ali pa po dolgotrajnem jemanju zdravil. Za ta namen se uporabljajo listi artičoke, cvetovi pa nimajo zdravilnega učinka. Cilj takšnega čiščenja s pomočjo artičoke je, da se olajša regeneracijo jeter, ki so obremenjena zaradi povečane presnove in zaradi dolgotrajnega jemanja zdravil. Priporoča se tudi ljudem, ki so poklicno izpostavljeni negativnemu vplivu različnih organskih razredčil, lakom in tudi osebam z alergijskimi težavami. Pri starejših ljudeh pomaga pri pojavu azotemije oziroma zastrupljenja s strupi lastnega organizma, kot posledice slabega delovanja ledvic.
Izvelček artičoke ščiti jetra, ker ima antioksidativne lastnosti. Artičoka vsebuje veliko silimarina in inulina, ki jetra zaščitita in jih spodbudita tako, da znižujeta raven maščobe in holesterola v krvi. Inulin, neprebavljiv ogljikov hidrat, ima blag odvajalni učinek ter pomaga pri zaprtju. Zdravje jeter je odvisno tudi od rednega praznjenja črevesja. Inulin je hkrati hrana za dobre bakterije v debelem črevesju – pospešuje njihovo rast in aktivnost. Tako se zmanjšuje raven strupov, ki prihajajo v jetra, hkrati pa se vzdržuje raven zdravja našega celotnega organizma. Artičoke niso primerne za doječe matere, saj zavirajo izločanje mleka. Niso primerne niti za osebe, pri katerih obstaja sum na žolčne kamne ali neprehodnost žolčnih kanalov.
Pegasti badelj
Isti botanični družini nebinovk kot artičoka pripada tudi pegasti badelj. Pegasti badelj je zelo učinkovit pri odpravljanju težav pri boleznih jeter. Flavonoidi, kamor spadajo tudi flavolignani, učinkovine v plodu pegastega badlja opravljajo tudi varovalno vlogo. Kot antioksidanti jih varujejo pred prostimi radikali, katerih nastanek povzročijo ultravijolični žarki. Že pred štiridesetimi leti so s poskusi na živalih ugotovili, da pripravki iz pegastega badlja, ki so jih dajali podganam preventivno, preprečujejo učinke škodljivih snovi, kot so ogljikov tetraklorid, galaktozamin in tioacetamid. Ugotovili so tudi, da so z dajanjem takih pripravkov preprečili neželene učinke nekaterih zdravil na jetra. Leta 1980 pa so ugotovili, da silimarin ne učinkuje le preventivno, temveč tudi pospešuje obnovo jetrnih celic in zdravljenje jeter po poškodbah zaradi virusov in strupenih snovi.
Danes so z veliko verjetnostjo ugotovljeni naslednji učinki silimarina na jetra. Antioksidativni učinek: flavonoidi lovijo proste radikale in preprečujejo poškodbe jetrnih celic zaradi snovi, ki pri presnovi v jetrih povzročajo nastanek prostih radikalov. Silimarin naj bi tudi ščitil jetrne celice v primeru tako imenovanega oksidativnega stresa, stanja, pri katerem pride do močno povečanega nastanka kisikovih prostih radikalov. Med snovmi, ki tak stres povzročijo, so poleg kloriranih ogljikovodikov (v čistilnicah, industriji barv in lakov) še alkohol in zelo znan in uporabljan analgetik in antipiretik paracetamol. Ta namreč pri velikih odmerkih lahko povzroči poškodbo jeter.
Silimarin preprečuje vstop strupenih snovi v celico. Silimarin pripomore k obnovi poškodovanih jetrnih celic. Zdravniki svetujejo jemanje silimarina pri okrevanju po prebolelem virusnem hepatitisu. Pri nas, kjer se popije veliko alkohola, so pogosta tudi obolenja jeter, ki jih povzroči kronično uživanje alkohola. Tu pa je zelo pomembno poudariti, da jemanje silimarina ni smiselno, če bolnik še vedno uživa alkohol – izboljšanja ne bo.
Najbolje v tabletah
Silimarin je slabo topen v vodi, zato je najbolj priporočljivo uživati tablete ali kapsule, ki vsebujejo izvleček iz plodu pegastega badlja. Čaj je manj učinkovit od takšnega pripravka. Plodove pegastega badlja lahko tudi kupimo v lekarni, jih dobro zmeljemo (uprašimo) in prašek uživamo z jogurtom. Neželenih učinkov je malo, pripravki iz pegastega badlja lahko nekoliko pospešijo prebavo, kar je morda celo zaželeno. Pegasti badelj je ena izmed najbolj varnih zdravilnih rastlin, tudi pri veliki prekoračitvi odmerka ni neželenih učinkov, razen prebavnih motenj.
Bolnikom so v kliničnih raziskavah dajali tudi po 800 mg silimarina dnevno, več tednov, brez neželenih učinkov. Priporočajo, da uživate pripravke, ki so pripravljeni le iz pegastega badlja in ne vsebujejo drugih izvlečkov. Ne svetujejo pa uživanje silimarina pri malignih boleznih jeter (tumorjih na jetrih), ker podatkov o takšnih raziskavah ali učinkih v literaturi ni. Pri jemanju silimarina oziroma pripravkov iz pegastega badlja se je treba prej posvetovati z zdravnikom.
April, 2012
