Fizioterapevti so tisti zdravstveni delavci, ki jih spoznamo predvsem takrat, ko nam jo zagodejo poškodbe ali različne bolezni in njihove posledice ter potrebujemo pomoč pri rehabilitaciji. Področje delovanja fizioterapevtov obsega širše področje, med drugim pomagajo tudi zdravim ljudem vzdrževati in izboljševati svoje zdravje.
Poklic fizioterapevta je kljub zaželenosti eden bolj napornih poklicev, saj zahteva visoko psihozifično pripravljenost. Fizioterapevti morajo biti vzdržljivi in okretni, dobro pa morajo imeti razvite tudi komunikacijske in socialne veščine, saj morajo pacienta motivirati k okrevanju in mu hkrati vzbuditi zaupanje.
Kaj vse prinaša poklic fizioterapevta, kdaj se je na naših tleh sploh vse skupaj začelo in kje se lahko fizioterapevti zaposlijo?
Študij fizioterapije
Na domačih tleh se je za poklicno pot fizioterapevta mogoče odločiti že več kot 65 let. Prva šola za fizioterapijo, ki je v tistem času trajala dve leti, je svoja vrata odprla leta 1947, vendar šolanje takrat še ni potekalo na naših tleh, pač pa v Rovinju, in sicer v Bolnišnici za kostno in sklepno tuberkulozo. Ko so čez tri leta ustanovili Srednjo fizioterapevtsko šolo v Ljubljani, se je program preselil v slovensko prestolnico, kjer je bil čez 12 let oziroma leta 1962 tudi prvič organiziran izredni študij fizioterapije.
Naziv ‘diplomirani fizioterapevt’ oziroma ‘fizioterapevtka’ je pri nas mogoče pridobiti od leta 1995, ko se je odprl visokošolski strokovni program fizioterapije, temu pa je v letu 2009/2010 sledila še bolonjska različica programa. Že akreditiran pa je tudi magistrski program, ki vrata odpira v bližnji prihodnosti. Do zdaj so namreč slovenski študentje odhajali na podiplomski študij fizioterapije v tujino ali pa so ga opravljali na ljubljanski medicinski fakulteti in na fakulteti za šport.
Izboljševanje kakovosti življenja
Fizioterapevta si največkrat predstavljamo v zdravstvenem domu med narekovanjem in izvajanjem vaj za pravilno držo, ali pa si ga zamišljamo kot človeka, ki športniku na tekmi masira staro poškodbo. Poklic fizioterapevta vključuje več kot to.
Fizioterapevt je zdravstveni delavec, ki izboljšuje in ohranja zmogljivosti bolnih ljudi in krepi zdravje – zdravih. Pacientom pomaga pri vzdrževanju, vzpostavljanju in izboljševanju psihofizičnih sposobnosti, in sicer pri boleznih, poškodbah ter njihovih posledicah. S tem skuša ublažiti bolečine, omogoča hitrejše rehabilitiranje ter izboljšaa obseg in delovanje giba. Najpogosteje njegovo pomoč potrebujemo pri okrevanju po poškodbah, obolenjih mišično-skeletnega sistema, revmatoloških obolenjih ter boleznih živčevja.
Delo fizioterapevta večinoma poteka individualno, lahko pa storitev izvaja tudi v skupini. Njegove pomoči so deležni ljudje vseh starostnih skupin, tudi dojenčki.
Brez čarobne paličice
Fizioterapevt opravlja svoje delo s pomočjo fizioterapevtskih metod, različnih gibalnih tehnik ter fizikalnih dejavnikov. Pri tem je treba poudariti, da terapijo sestavi na podlagi diagnoze, ki jo določi zdravnik. Fizioterapevt NE diagnosticira, temveč na naslednji stopnji zdravljenja presoja o načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju ustreznih načinov fizioterapije, vse to na podlagi zdravnikovega mnenja, zaradi česa je pravilna diagnoza še kako pomembna. Zdravljenja se loti s pomočjo ene metode ali kombinacije različnih, med katerimi najdemo vodno terapijo, termoterapijo, masažo, terapijo z električnimi tokovi, manualno terapijo, respiratorno terapijo in še mnoge druge. Zaradi množice različnih tehnik mora fizioterapevt vedno kritično presojati, ali je izbrana metoda ustrezna, ter se hkrati izobraževati o prednostih in slabostih novih možnosti, ki prihajajo na trg.
In čeprav terapija lahko včasih zajema zgolj 1–10 obiskov, v katerih fizioterapevt pacienta nauči vaj, je zdravljenje pacienta dolgoročna reč. Po končanih obiskih je odgovornost nato na človeku samem, kar nas pripelje do naslednje ključne točke – značaja fizioterapevta, ki mora pacientu vliti upanje in voljo do nadaljnjega izvajanja vaj doma.
Fizioterapija ni mačji kašelj
Delo fizioterapevta je naporno tako fizično kot tudi psihično. Večinoma poteka v zaprtih prostorih in v pripravljenosti, zaradi česar je pomembna dobra telesna kondicija in vzdržljivost terapevta, ki mora imeti hkrati tudi izjemno koordinacijo telesa in vida ter popolnoma obvladati svoje ravnotežje.
Še enkrat pa je treba poudariti, kako pomembna je socialna komponenta tega poklica. Komunikacija s pacientom je ključnega pomena, saj mora terapevt svojega varovanca spodbujati, voditi in motivirati ter ga na nek način ‘vzgajati’. Pri izvajanju vaj je zelo pomembna tudi neverbalna komunikacija oziroma sposobnost komuniciranja zgolj z izrazom obraza, s pogledom in dotikom, ter vlivanje občutka varnosti pacientu.
Ob vseh zahtevah, ki naj jim fizioterapevt odgovarja, je tako morda kar malce presenetljivo, da je v zadnjih nekaj letih študij fizioterapije med najbolj zaželenimi študiji v Sloveniji s precej visokimi zahtevami za vpis.
Pravijo, da kjer je želja, tam je tudi pot, ki je po zaključku študija v tem primeru bogato poplačana. Diplomirane fizioterapevte in fizioterapevtke službe čakajo že takoj po diplomi zaposlijo pa se lahko v različnih zdravstvenih zavodih in klinikah, javnih in zasebnih ambulantah, v zdraviliščih, domovih za ostarele, centrih za rehabilitacijo, vzgojnoizobraževalnih zavodih ter v športnih klubih in reprezentancah.
Zanimivost:
Teodor Djekić je kot fizioterapevt slovenskih košarkarskih reprezentanc zagotovo nepogrešljiv člen letošnjega Evropskega košarkarskega prvenstva Eurobasket 2013. Z bogatimi izkušnjami na področju fizioterapije, ki jih je pridobival v UKC Ljubljana, zasebni ordinaciji in pri dolgoletnemu delu s športniki, je odličen poznavalec športnih poškodb in pristopov k zdravljenju.
Katere so najpogostejše poškodbe, s katerimi se srečujete pri delu s košarkarji?
Pogoste poškodbe, če zanemarimo težave in posledice, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe športne opreme, so predvsem odrgnine, udarci pri kontaktni igri in padcih, zvini pri prevelikih obremenitvah, preobremenitveni sindromi kit, mišic, burz, ovojnic in samih sklepnih površin. Seveda se pojavljajo tudi težje poškodbe, vendar so te redkejše in po navadi zahtevajo daljše zdravljenje in rehabilitacijo.
Kako tovrstne poškodbe lahko najhitreje sanirate oziroma si pri okrevanju športnikov in pripravah športnikov na Evropsko košarkarsko prvenstvo Eurobasket 2013 pomagate tudi s posebnimi pripomočki?
Univerzalne metode za hitro sanacijo ni. Poudariti moram individualen pristop in timsko delo celotne zdravstvene ekipe, ki je sestavni del štaba reprezentance. Pregled, diagnostika, zdravljenje in rehabilitacija so postopki, katere poskušamo skrajšati, v želji po čim prejšnji vrnitvi igralca na igrišče. V procesu zdravljenja uporabljamo več metod in tehnik, v kolikor je zdravljenje kirurško, se seveda tudi dopolnjujemo. Poleg rok in manualnih tehnik, uporabljamo tudi strojno opremo in medicinske pripomočke, med njimi tudi laser, ultrazvok, elektrostimulator, body wave oziroma globinsko ogrevanje, game ready oziroma sistem hlajenja in intermitentnega pritiska, IntereX stimulator, ESWT terapije oziroma radialni in fokusirani zunajtelesni globinski valovi, ter pulzno magnetno terapijo Impulser. Veliko vlogo ima kinezioterapija s ciljano vadbo propriocepcije, koordinacije, moči, hitrosti in spretnosti.
Kako deluje pulzna magnetna terapija in kakšne pozitivne učinke njene uporabe ste opazili do sedaj?
Pulzna magnetna terapija, kot samo ime pove, deluje kot spreminjajoče magnetno polje ki vpliva na metabolične procese telesa. Vsaka sprememba magnetnega polja okoli telesa vpliva tudi na spremembe v telesu v smislu pospešitve nekaterih procesov. Uporabljamo jo z namenom hitrejše regeneracije igralcev in v kombinaciji z drugimi tehnikami, kot sta laser in elektrostimulacija, tudi za hitrejše zdravljenje ran in poškodb. Te metode nam bodo še posebej v pomoč v času prvenstva.
ABCzdravja
Fizioterapevt je zdravstveni delavec, ki izboljšuje in ohranja zmogljivosti bolnih ljudi in krepi zdravje – zdravih.
Zaradi množice različnih tehnik mora fizioterapevt vedno kritično presojati, ali je izbrana metoda ustrezna, ter se hkrati izobraževati
Komunikacija s pacientom je ključnega pomena, saj mora terapevt svojega varovanca spodbujati, voditi in motivirati..
September 2013
