Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ni redek prizor pred porodnišnicami, ko nosečnica kadi cigareto, pogosto v spremstvu moža. Bi ji človek kar kaj rekel, ampak saj za to so zdravniki, ali ne? Prim. asist. Mag. Martin Bigec, dr. med., pediater, pojasnjuje, da za takšno ravnanje ni opravičila, vendar se zdravniki »na cesti« v početje drugih ne vtikajo. Zato pa naredijo veliko za ozaveščanje bodočih mater v času nosečnosti v posvetovalnicah in materinski šoli. Poleg kajenja so za splošno zdravje novorojenčka nevarne tudi diete med nosečnostjo, ko lahko otrok zaradi pomanjkanja vitamina D ali kalcija zboli za rahitisom. Rahitis je pridobljena bolezen kosti, poleg tega pa obstaja vsaj še 300 prirojenih oz. dednih bolezni kosti.

Avtorica: Petra Bauman

 

Zakaj je kajenje med nosečnostjo slabo?

Otroci kadilk imajo statistično pomembno nižjo porodno težo, v povprečju ne presežejo 3200 g porodne teže (otroci nekadilk okrog 3350 g) in tudi porodna dolžina je krajša. Po rojstvu lahko otrok razvije znake abstinence, kot so nemir, razdražljivost, slabo sesanje in pogosto bruhanje. Pogostejše so bolezni dihal ter vnetja srednjega ušesa. Nikotin se izloča v materino mleko, njegova koncentracija tam je podobna koncentraciji v krvi. Nikotin tudi zavira izločanje hormona prolaktina, ki je odgovoren za laktacijo in s tem zmanjšano količino mleka. Tako matere kadilke prej odstavijo dojenčka od dojke kot nekadilke. Nikotin pa je lahko soudeležen tudi pri razlogih za nenadno nepričakovano smrt dojenčka.

 

Nosečnost ni bolezen

Včasih je veljal pregovor, da vsaka nosečnost stane mater en zob. Ob nepravilni prehrani in škodljivih razvadah (kajenje, alkohol) so namreč ženskam izpadali zobje, posledično so lahko zbolele za osteopenijo. Gre za neke vrste predhodnico osteoporoze, torej zmanjšanje kostne gostote.

Pediater mag. Martin Bigec poudarja, da nosečnost ni bolezen, zato tudi ne zahteva posebne diete. Takoj ko moramo nekaj v naši prehrani dodajati (substituirati), z njo nekaj ni v redu. Meni, da naj se nosečnica prehranjuje normalno v okviru zdrave mešane prehrane. Kaj pa je danes normalno in kaj je zdrava prehrana? Seveda se ta definicija zelo razlikuje glede na narod, celino in filozofsko-versko opredelitev. Vendar smo si skozi tisočletja izbrali tisto hrano, ki je bila za določeno področje najprimernejša za energetske potrebe organizma, rast in tudi za zdravljenje bolezni: »Gre za upoštevanje naravnih danosti in ni prav, da jih prekrivamo z izkušnjami iz tujih okolij. Glede zdravja našega naroda moramo biti zadovoljni, smo v kar dobri kondiciji, seveda pa moramo upoštevati individualne razlike, ki nastanejo zaradi kroničnih bolezni, nezdravega načina življenja ali spleta okoliščin, kot so stres ali nasilje. Kar se tiče zdravja naših novorojenčkov je tako, da če je zdrava mama, je tudi novorojenček zdrav. Medicina gre v smer diagnosticiranja in zdravljenja bolezni še pred rojstvom. Ne vemo še, kakšen profil zdravnikov bo to, vendar je to eden od zdravnikov prihodnosti.«

 

Zdravje in bolezni kosti pri otrocih

Kosti so skupaj s sklepi in mišicami v prvi vrsti namenjene gibanju in opori telesa. Ob tem pa so kosti aktivni rezervoar snovi za vzdrževanje ravnotežja v telesu. Zato so podvržene boleznim in motnjam, ki imajo svoj izvor zunaj kostnega sistema, kot na primer bolezni stradanja, kar se v kosteh odraža kot pomanjkanje vnosa kalcija in vitamina D in tako nastane rahitis pri otrocih in osteoporoza pri odraslih.

Druga skupina so prirojene in dedne bolezni kosti, ki prizadenejo izključno oziroma prvenstveno kostni sistem. Poznamo jih preko 300, prepoznamo pa jih v prvi vrsti po upočasnjeni rasti otroka ali neproporcionalnostih, kot je prekratek trup v odnosu na okončine ali obratno in v kombinaciji.

 

Prirojen izpah kolkov pri novorojenčku (razvojna displazija) nastane že pred rojstvom, razvija pa se mesece in leta po rojstvu. Pojavlja se pri 2–4 odstotkih novorojenčkov oziroma 2/1000 živorojenih otrok. Dobro utečena presejalna ultrazvočna metoda omogoča prepoznavo bolezni že nekaj dni ali tednov po rojstvu. Namen zgodnje terapije je z ortopedskimi metodami doseči normalen funkcionalen odnos med glavico stegnenice in čašico medenice in ju obdržati v stabilnem in funkcionalnem položaju.

Osteohondrodisplazije so bolezni kosti in hrustancev, ki se odražajo v slabi mineralizaciji hrustančne kostne osnove. Motnja nastane predvsem v rasti dolgih kosti in hrbtenice, pogosto je bolezen združena tudi z malformacijami drugih organov, vendar ugodnim mentalnim in spolnim razvojem. Pri otrocih gre za disproporcionalno zmanjšano rast s spremembami na hrbtenici, medenici in blažjo obliko vodenoglavosti, izbočenim čelom, vgreznjenim nosnim korenom, majhno zgornjo čeljustjo, itd.

Osteogenesis imperfekta je bolezen kosti z zmanjšano kostno gostoto in nenormalno oblikovanimi osrednjimi deli dolgih kosti. Spada med dedne bolezni kolagena, obstajajo štirje glavni podtipi bolezni. Kosti so zelo krhke in nagnjene k številnim spontanim zlomom, ki med celjenjem tvorijo številne malformacije. Sklepi so ohlapni, v nekaterih primerih bolezni najdemo tudi modro obarvane beločnice, gluhost, motnje razvoja zobovja itd.

Osteopetroza je ime za skupino genetskih bolezni kosti, kjer srečamo preveliko gostoto kosti praktično v vseh kosteh, kar je možno hitro ugotoviti s preiskavo RTG. Kljub povečani gostoti so zaradi napake v vezivnih tkivih kosti podvržene zlomom in deformacijam. Pogoste so motnje v nastajanju krvi (pancitopenije), saj ima kost malo sredice oziroma kostnega mozga. Dojenčki zelo slabo napredujejo v rasti in so nagnjeni k številnim nalezljivim boleznim. Starejši imajo tudi težje oblike motnje vida.

Disostoze so bolezni, kjer rastni hrustanec prezgodaj zakosteni, kar ima za posledico skrajšavo prizadete kosti in njeno deformacijo. Poznane so številne oblike bolezni, na lobanji, na primer, prihaja do prezgodnjega zapiranja lobanjskih šivov in s tem do nenormalne oblike glave.

Aseptične nekroze so bolezni kosti, kjer prihaja do točkovnega, področnega odmiranja kosti, najverjetneje zaradi nefunkcionalne prekrvavitve tega predela. Zelo je poznana tako imenovana Perthesova bolezen ali ishemična nekroza glavice stegnenice. Šestkrat je pogostejša pri dečkih kot pri deklicah in se praviloma prične med 5. in 6. letom starosti. Sprva se pojavi šepanje in bolečina v prizadeti kosti, bolezen se stopnjuje v omejeno gibljivost v prizadetem kolku. Nevarnost zlomov prepreči zgodnja ortopedska obravnava, bolezenski potek se lahko tudi ustavi in samopozdravi.

Osteomielitis ali vnetne bolezni kosti se lahko pojavijo v katerem koli obdobju rasti. Po obdobju odkritja antibiotikov je bolezen postala bistveno lažja in ozdravljiva, čeprav še vedno pomeni veliko nevarnost in ima lahko tudi usoden potek. Pogosto se pojavi v obdobju novorojenčka in med 3. in 10. letom starosti, pogosteje pri dečkih kot pri deklicah. Številne bakterije so lahko povzročitelj bolezni, najpogosteje stafilokok, hemofilus influence in streptokok. Povzročitelji lahko povzročijo gnojna žarišča v kosteh, najpogosteje v osrednjih delih. Najnevarnejša vnetja so v področju rastnih hrustancev, ki ga lahko uničijo in s tem ustavijo rast prizadete kosti. Otrok ima visoko temperaturo, zelo je utrujen in prizadet, razdražljiv, gibanje prizadetega uda je zelo omejeno in boleče. Zdravi se s pravilno izbranimi antibiotiki.

Tumorji kosti so lahko edinstveni za kost ali pa tisti, ki v kosteh pogosteje metastazirajo (neuroblastom – Wilmsov tumor). Med najpogostejše tumorje kosti spada osteosarkom, ki se pojavlja najpogosteje med 10. in 20. letom starosti. Prizadene predvsem osrednje dele kosti z vraščanjem v okolišne dele. Zdravljenje je možno samo z agresivno kemoterapijo in kirurško odstranitvijo tumorja v zdravo tkivo.

Rahitis je bolezen kosti, ki se pojavi pri otrocih in mladostnikih v obdobju najintenzivnejše rasti. Zaradi pomanjkljivega gibanja na soncu ali premajhnega vnosa kalcija organizem ne dobi dovolj vitamina D, ki skrbi za uravnoteženost kalcija v krvi. Če kalcija ni dovolj, si ga organizem začne »izposojati« od kosti. Kosti se na ta način omehčajo, razvije se rahitis, pri odraslih pa osteomalacija oz. osteoporoza. Rahitis je sicer kot posledica motnje pri presnovi vitamina D lahko deden. Pri rahitisu so kosti mehkejše, vendar so zadebeljene na področju rastnih hrustancev. Na prsnem košu se odebelijo stiki med prsnico in rebri, kar je videti kot odebeljene kroglice ali »molek« po prsnem košu. Krogličasta struktura v obliki zapestnice nastane tudi na zapestjih. Rahitis se kaže tudi kot t. i. kurje prsi oz. ugreznjen prsni koš, takšni otroci pa imajo tudi mehke lobanjske kosti, ki se ob pritisku ugreznejo (fenomen pingpong žogice). Značilna je bledica, zaspanost, jokavost, brezvoljnost, veliko preležijo, imajo asimetrično kvadratasto glavo in zaradi ohlapnega mišičevja napihnjen trebuh. Na spodnjih okončinah se ukrivljanje kosti začne ob postavljanju na noge – noge na X ali na O. Otrokom v prvem letu življenja se zato predpisujejo kapljice vitamina D, ki so edini dodatek k dojenju.

 

Otroška kost je kot steblo vrtnice

Kosti se v času življenja neprestano razgrajujejo (remodelirajo) in ponovno gradijo (modelirajo). Od rojstva do smrti se naše kosti vsaj šestkrat zamenjajo. Še posebej je ta metabolizem značilen za otroško in mladostniško obdobje. Zato so vplivi okolja in notranji regulatorji bistveni za zdravo kostno rast. Osnovno gradbeno strukturo kosti imenujemo osteoid, ki ga tvori proteinsko-kolagenska osnova, in v katerega se vgrajujejo anorganski kristali kalcija in fosforja. Njuna koncentracija je odvisna od prehrane, vsebnosti vitamina D in hormonov. Posebnost otroških kosti je, da vsebujejo večji delež organskih snovi, predvsem vezivnega tkiva in hrustanca. Medtem ko je kost otroka podobna zeleni veji, ki se sicer lahko prelomi, a zelo težko utrga, kost odraslega postaja vedno bolj podobna šolski kredi. Zato z otroki ni treba ravnati, kot da so iz porcelana, saj so njihove kosti »gumijaste«, poleg tega pa je otrokom všeč, če se jih mečka, kotali, radi delajo prevale itd.

 

Pomembnost izobraževanja

Mag. Martin Bigec pojasnjuje, da je za Slovenijo značilna zelo uspešna preventiva kot posledica vzgoje in prosvetljevanja mater v šolah za bodoče starše. Zelo pomembnih je tudi šest preventivnih pregledov za dojenčke.

Do 6. meseca starosti je materino mleko edini vir hrane, nato sledi uvajalno obdobje, ko se otroka seznani z drugimi okusi oz. živili, od 12. do 18. meseca pa je čas, da otrok spozna tudi številne teksture in ostale okuse. Po tem obdobju se namreč kemični spomin začne zapirati, zato je kasneje otroke težko prepričati, da zaužijejo nekaj, česar niso v prvih osemnajstih mesecih svojega življenja. Odsvetuje se mešanje različnih živil v kaše, naj otrok posebej okusi denimo grah, korenček in meso. Matere naj hrano čim večkrat pripravljajo same.

 

Mleko – da ali ne

Mag. Bigec poudarja, da so mleko in mlečni izdelki eden najbogatejših virov kalcija, ne pa edini: »Mleko nam je najlaže dostopno, od nekdaj smo v naši kulturi gojili sesalce. Ne vem, zakaj je mleko na tako slabem glasu. Pri teh dilemah moramo upoštevati zdravo kmečko logiko, ki pravi, da seveda ne moremo živeti le z eno vrsto hrane ali samo z enim živilom vsega nadoknaditi.«

 

 Starost  Dnevne potrebe po kalciju (mg) 
 1–4 leta 600
 4–7 let 700
 7–10 let 900
 10–13 let 1100
 13–15 let 1200
 15–19 let 1200
 19 let in starejši 1000

 

Vidimo, da največ kalcija (1200 mg) potrebuje odraščajoča mladina med 13. in 19. letom starosti. Nosečnice in doječe matere potrebujejo enako količino kalcija kot ostali, torej 1000 mg.

Dobri viri kalcija so mleko in mlečni izdelki, predvsem trdi siri, saj vsebujejo tudi druge snovi, ki absorpcijo kalcija še pospešijo. Kar nekaj kalcija lahko vsebuje tudi tofu, če je pripravljen s kalcijevim sulfatom, ki se uporablja pri izdelavi tofuja. Kalcij najdemo tudi v listnati zelenjavi, vendar je tam pogosto prisoten zaviralni faktor, oksalat. Bolje kot iz listnate zelenjave se kalcij absorbira iz brokolija, ohrovta, koromača in pora. Dober vir kalcija so lahko tudi nekatere mineralne vode.

 

Mleko ni za žejo

Po prvem letu življenja postane mleko le eno od živil, s katerim pripravljamo obroke. Zato naj otrok za žejo ne pije mleka, ampak vodo. Otroci naj posežejo po mlečnih izdelkih, ki so bolj priporočljivi kot pitje čistega mleka (jogurt, skuta, kefir itd.). Prav tako se naj družine privadijo uživanju mleka s čim manj maščob, saj tako preprečujejo debelost pri otrocih.

 

Asist. Dejan Kupnik, dr. med., spec., odgovarja, da trenutna prehranska priporočila mleko še vedno uvrščajo na pomembno mesto, predvsem glede vnosa proteinov in kalcija v telo: Res se že dolgo pojavljajo ugotovitve, da mleko v odrasli dobi lahko povzroča težave zaradi neprenašanja mlečnega sladkorja – t. i. laktozna intoleranca – in zaradi alergije na proteine v mleku, ki prizadene okoli 2–7 odstotkov ljudi. Nekatere raziskave nakazujejo možnost, da je uživanje kravjega mleka lahko povezano z razvojem presnovnega sindroma, sladkorne bolezni, arterijske hipertenzije in celo raka prostate in ostalih rakastih bolezni. Težko pa je reči, ali se ta nagnjenost začne pojavljati že med razvojem ploda v maternici nosečnic, ki zauživajo velike količine mleka, kar posledično lahko vodi do prekomerne teže novorojenčka, to pa naj bi bil eden od dejavnikov tveganja za vse omenjene bolezni.

 

V otroštvu tlakujemo pot za starost

Ena najslabših stvari, ki jih lahko naredimo v mladosti, je prisilno hujšanje. Pogosta je pri dekletih v puberteti, ki žal ne vedo, da takrat ne izgubljajo le telesne teže, ampak tudi kostno gostoto. Če so ujetnice slabe samopodobe in pod vplivom trendov denimo takšne diete izvajajo do 30. leta, ko se rast kosti zaključi, je kasneje nemogoče zgraditi čvrsto kost. V meni ženske že po naravi začnejo izgubljati kostno gostoto, zato je zelo pomembno, s kakšnimi kostmi vstopimo v to novo življenjsko obdobje. Ker je za močne kosti zelo pomembno tudi zadostno gibanje, naj si starši ne želijo preveč »pridnega« otroka, ki da mir, ko gleda televizijo ali igra igrice. Mag. Bigec opozarja na nove raziskave, ki kažejo, da otroci sami niti ne izsiljujejo toliko prostega časa za gledanje televizije, kolikor je to posledica razmišljanja staršev, da otroci takrat nikogar ne motijo. Neaktivno sedeče življenje pa je, kot vemo, zelo škodljivo, saj upočasni otrokov mentalni razvoj, omejuje njegovo telesno gibanje in koordinacijo, sili otroka v izolacijo od sovrstnikov in spodbuja uživanje hrane brez občutka lakote.

 

Vedno višji otroci

Če pogledamo fotografije babic in dedkov, bomo opazili, da so bili nižje rasti. Velike razlike so opazne po industrijski revoluciji, danes pa se končna višina mladih odraslih spreminja že v desetih letih. Vrhunec predstavlja Nizozemska, kjer dečki dosegajo v povprečju 192 cm. Bliže ekvatorju so ljudje nižje rasti in obratno. Višji so tudi otroci razvitejših okolij in najbolj pospešeno rastejo otroci v državah v razvoju. Mag. Bigec razlaga, da otroci danes prej dosežejo končno višino, kar se najbolj pozna pri dolgih cevastih kosteh. Razlogov je več:

  • kakovostna in zdrava prehrana (izobilje hrane v vseh letnih časih, prehranski viški),
  • manj fizičnega dela, predvsem v zgodnjem otroštvu,
  • manj kroničnih infekcijskih bolezni, zgodnje odkrivanje,
  • cepljenje,
  • bolj ugodno in lagodno življenje nasploh, manj lakotnih dni.

Ta pojav stroka imenuje sekularni trend rasti. Po besedah mag. Bigeca žal Slovenci nimamo sprotnih antropometričnih meritev, da bi lahko natančno opazovali rast naših otrok med generacijami. Zato tudi naši izdelovalci tekstila ne vedo, kakšne so mere 13-letnih deklet ali kako velike čevlje morajo izdelati za 12-letnega dečka. Enako težavo izpostavlja tudi pri arhitekturi, ko se pojavi dilema, kam namestiti pisoar za 4-letne dečke, kako velike stole potrebujejo v skupini 5-letnikov v vrtcu? Menim, da je naša dolžnost, da čim prej zopet napravimo nacionalne standarde rasti.

Zanimivost

Diagnozo osteoporoze se postavi z meritvijo kostne gostote na napravi DEXA, kjer izmerijo gostoto kosti na štirih ledvenih vretencih, kolku in/ali podlakti. Nizka mineralna gostota kosti ogroža bolnika le posredno, nevarni so predvsem zlomi, ki se jih najbolj bojimo. Polovica zlomov se zgodi že v območju osteopenije, predhodnice osteoporoze. Izmerek namreč ne pove ničesar o kvaliteti kosti. Zato je bil v sestavni del diagnostike osteoporoze vpeljan vprašalnik FRAX, ki na osnovi vnesenih dejavnikov tveganja izračuna možnost zloma v naslednjih desetih letih. Zdravljenje potrebujejo tisti ljudje, ki imajo desetletno tveganje za osteoporotične zlome večje od 20 odstotkov in tveganje za zlom kolka večje od 5 odstotkov.

 

Julij-avgust 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja