Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Osteoporoza je pogosta spremljevalka življenja ljudi v zreli dobi. Ne zgodi se čez noč. Pojavi se brez posebnih znakov in opozoril, bolnemu pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi tveganja za zlome. Po podatkih Mednarodne fundacije za osteoporozo bosta osteoporozni zlom po 50. letu starosti utrpela vsaka tretja ženska in vsak peti moški. Spremembe v kosteh se kopičijo leta pred tem. Najpogostejši zlomi zaradi osteoporoze so zlomi zapestij, vretenc, nadlahtnice in kolka.

Osnovni cilj zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in preprečevanje osteoporoze je preprečevanje  prvega in ponovnih zlomov. Ponovni zlomi so velika nevarnost za bolnike z osteoporozo in so zelo pogosti. Podatki kažejo, da velja za osebe, ki so že utrpele osteoporozni zlom, dvakrat večja verjetnost, da bodo doživele ponovnega, tveganje pa povečuje vsaka na novo zlomljena kost. Posledice zlomov so resne in lahko izrazito spremenijo življenje posameznika in družine.

Gospa Duša Hlade Zore, dr. med. in predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, nam je zaupala, kaj je novega na področju odkrivanja, preventive in zdravljenja osteoporoze.

Avtorica: S. V.

 

Zdrave kosti že v otroštvu

Preprečevanje osteoporoze se začne s skrbjo za rast kosti v mladosti. Kost je živa in se vse življenje obnavlja. Do približno tridesetega leta se kostna masa veča, doseže višek, nato pa se počasi manjša. Od tega, kako močne kosti smo si pridelali v mladosti, je odvisno, ali bomo v zrelih poznih letih trpeli zaradi osteoporoze in z njo povezanimi zlomi ali ne.

 

Krivec za bolezen pa smo tudi sami. Če bi skrbeli za zdravje že zgodaj, bi zlahka premaknili prve  znake bolezni v pozno starost. Velja pravilo, da ni nikoli prezgodaj začeti skrbeti za svoje kosti. Preprosti ukrepi kot so opustitev kajenja in alkohola, redna telesna vadba, pravilna prehrana z zadosti beljakovin in kalcija in dovolj vitamina D, so bistvene sestavine zdravega življenjskega sloga. Obenem pa v vseh življenjskih obdobjih predstavljajo temelj preprečevanja osteoporoze. Je pa res, da ker je danes življenjska doba daljša, osteoporozi zaradi starosti skoraj nihče ne uide, pove Duša Hlade Zore.

 

Storimo sami

Zlato pravilo: preventiva se začne že v mladosti in ne šele po 40. letu!

Prvi so na vrsti splošni ukrepi: redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana z zadosti kalcija in beljakovin, izogibanje slabim navadam in razvadam. Pomembna pa je tudi zadostna količina vitamina D.

 

Telesna dejavnost je koristna za boljšo gibljivost sklepov, za gradnjo in vzdrževanje močnih kosti in mišic, izboljša ravnotežje in v mladosti pomaga graditi »banko» kostne mase.

 

Pri vadbi upoštevajmo osnovna pravila:

 

  • Vaje morajo biti prilagojene starosti in telesni pripravljenosti posameznika.
  • Začeti je treba že v mladosti.
  • Najboljše so vaje, kjer kosti in mišice delujejo proti težnosti, npr. hoja, hoja po stopnicah, tek, ples, vaje z utežmi.
  • Vaditi je treba pravilno, ker se le redna vadba 3- do 4-krat tedensko po 30 minut obrestuje.
  • Plavanje in kolesarjenje sta sicer priporočljiva, vendar ne vplivata na gradnjo kosti.
  • Izogniti se je treba dejavnostim, pri katerih obstaja nevarnost za padce (rolkanje, drsanje, intenzivna aerobika, hitro smučanje).
  • Pretiravanje ali napačna vadba lahko prej škodita kot koristita.

 

 

Prehrana

Predvsem je treba poskrbeti, da vsak dan uživamo priporočano uravnoteženo prehrano z zadostno količino kalcija in beljakovin.

Kalcij je najpomembnejša rudninska snov, ki se vgrajuje v kosti in jim daje trdnost. Če ga ni dovolj, postanejo kosti krhke in lomljive, kostna masa se začne manjšati. Priporočeni dnevni vnos kalcija se s starostjo spreminja. Več ga potrebujejo otroci v času rasti (1.300 mg) in starejši. Za ženske med 50. in 70. letom je priporočen dnevni vnos kalcija 1.200 mg, za moške pa 1.000 mg, za starejše od 70 let 1.200 mg. Najboljši vir kalcija so mleko in mlečni izdelki, veliko manj kalcija dobimo z drugimi viri, npr. listnato zelenjavo, lešniki, mandeljni, suhe fige … Z mlekom in mlečnimi izdelki zadostimo 75–80 % dnevnih potreb po kalciju, s preostalimi živili pa ga dobimo povprečno 250 mg.

 

Nove smernice v prehrani

Nove smernice priporočajo, da dnevno količino kalcija zaužijemo s hrano. Če pa to ni mogoče, ga je treba dodajati v obliki kalcijevih dodatkov. Znano je, da imajo tudi kalcijevi preparati nekatere stranske učinke in zato se je o vnosu kalcija najbolje pogovoriti z zdravnikom.

Da je dovolj beljakovin v prehrani, je pomembno zlasti pri starejših ljudeh, ki so najbolj ogroženi glede zlomov.

Na sonce!

Pomanjkanje vitamina D pri starejših povzroča zmanjšanje mišične moči in poveča nevarnost za padce, s tem pa tudi ogroženost za zlome. Priporočeni odmerki vitamina D za starejše so 800–1.000 IU dnevno, pri posameznikih s prekomerno telesno težo, tistih, ki imajo osteoporozo in ki niso dovolj na soncu, pa tudi do 2.000 IU.

Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Zadošča, če vsak dan za vsaj 15 minut soncu izpostavimo obraz in roke do komolcev. Čim svetlejša je koža, tem več vitamina D nastane. Krema za sončenje z zaščitnim faktorjem, steklo, obleka in onesnažen zrak zelo zmanjšajo nastajanje vitamina D v koži. Treba je tudi vedeti, da se sposobnost nastajanja vitamina D v koži s starostjo zmanjšuje in takrat je treba vitamin D dodajati. S hrano ga ne moremo dobiti dovolj, Viri vitamina D so jajčni rumenjak, morske ribe (sardine, slaniki, losos, tuna) in jetra, vendar ga s hrano ne moremo dobiti dovolj in zato ga običajno dodajamo v obliki kapljic.

Ob telesni dejavnosti in pravilni prehrani je pomemben tudi zdrav način življenja brez kajenja in čezmernega pitja alkoholnih pijač.

 

Društva bolnikov z osteoporozo

Biti bolnik z osteoporozo ni življenjska drama. Na razpolago je veliko zdravil, ki  nam lahko pomagajo. Sprememba življenjskega sloga nam bo pomagala, da bomo z osteoporozo lažje živeli in uživali aktivno življenje.

Duša Hlade Zore doda: »Če se včasih vprašate, zakaj je osteoporoza prizadela prav vas, vam lahko zagotovim, da niste edini. Mnogo ljudi z osteoporozo, predvsem žensk, doživlja iste občutke. Z  mnogimi od njih se lahko povežete in izmenjate izkušnje, če se vključite v eno od 18 društev bolnikov z osteoporozo, ki delujejo v Sloveniji.

 

 

Meritev kostne gostote in izračun tveganja za osteoporozni zlom

Trdnost kosti  ni odvisna samo od mineralne kostne gostote – MKG, ki jo lahko izmerimo z napravo DXA, ampak še od drugih dejavnikov. V skladu z novimi slovenskimi smernicami za zdravljenje osteoporoze tako izbira zdravljenja ne bo več odvisna le od rezultatov DXA meritve ampak bo ključen seštevek številnih dejavnikov tveganja, ki posredno pokažejo kakovost kosti.

Verjetnost za zlome lahko izračunamo s pomočjo računalniškega modela FRAX. FRAX je pripomoček za oceno tveganja za osteoporozne zlome, ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija in z njim lahko izračunamo oceno tveganje za osteoporozne zlome v naslednjih desetih letih življenja. Dostopen je na www.shef.ac.uk/FRAX. V Slovenije nimamo lastne različice, zato so se strokovnjaki dogovorili, da bomo uporabljali različico Velike Britanije.

 

S pomočjo računalniškega modela FRAX posredno določimo kakovost kosti, ker poleg podatka o MKG (ki ni vedno nujen) vključimo tudi podatke o drugih dejavnikih tveganja. V vprašalnik vstavimo podatke o spolu, starosti, telesni višini, teži, podatke o predhodnih zlomih, uživanju alkoholnih pijač, kajenju, zdravljenju s kortikosteroidi, jemanju glukokortikoidov, revmatoidnem artritisu in o drugih vzrokih za sekundarno osteoporozo (npr. nekatere bolezni in zdravila). Rezultat izračuna pokaže oceno tveganja za osteoporozne zlome v naslednjih desetih letih. Če je bolnikova ogroženost za glavne zlome nizka, veljajo standardni ukrepi za zdrave kosti, pri visoki ogroženosti (< 20 %) pa je priporočljivo izmeriti kostno gostoto in uvesti zdravljenje. Prag za uvedbo zdravljenja pri povečanem tveganju za zlom kolka je takrat, ko je ogroženost za zlome večja od 5 %.

Uporaba računalniškega modela FRAX je primerna tako za ženske po menopavzi kot tudi za moške, starejše od 50 let, ker je pri mlajših še posebej, če ni dejavnikov tveganja, verjetnost, da bodo utrpeli zlom, majhna.

 

Oktober 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja