Sindrom nemirnih nog je bolezen z nenavadnim imenom, ki se pojavlja največkrat v starosti 50 do 60 let, pogosteje doleti ženske. Zaradi neprijetnih težav, ki se kažejo predvsem ponoči, ko mirujejo imajo bolniki lahko številne posledice kot so motnje spanja, utrujenost, pomanjkanje energije, razdražljivost…
Za bolezen je značilen dnevno- nočni ritem, čez dan bolnik nima težav, le-te pa se pojavijo zvečer ter se stopnjujejo ponoči, ko noge začno svoj nemirni ples. Občutki lahko zajemajo krče, mravljince, bolečine, kar vse žene bolnika k premikanju okončin. Bolezen se sicer z leti ne slabša, se pa izmenjujejo obdobja z bolj ali manj izrazitimi težavami. Dolga leta primernega zdravljenja ni bilo, zdaj zdravniki lahko pomagajo. Terapija izbora je dopaminergični agonist mirapexin. Kadar se težave pojavljajo enkrat ali dvakrat na teden, bolnikov ne zdravijo, saj mora biti zdravljenje neprekinjeno.
Da bi nam sindrom nekoliko podrobneje predstavila, smo zastavili nekaj vprašanj asist. dr. Leji Dolenc Grošelj, dr. med., specialistki nevrologije z Inštituta za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani.
Nenavadno ime za bolezen, ki verjetno najbolje opisuje bolezen samo. Kakšni so značilni znaki?
Pri sindromu nemirnih nog gre za neprijetne občutke v spodnjih okončinah, ki se javljajo zvečer pred spanjem in so vedno vezani na mirovanje. Bolniki ne morejo dlje časa sedeti, ležati. Če vstanejo ali hodijo, težave za kratek čas izzvenijo. Bolezen se vedno javlja pozno popoldne in zvečer. Bolniki, ki imajo občutke nemira v nogah preko celega dne, nimajo tega sindroma. Ravno tako je tipično, da gibanje simptome olajša. Če nemir v nogah po gibanju ne izzveni, ne gre za sindrom nemirnih nog. Sindrom nemirnih nog se dogaja v budnosti pred spanjem, pogosto pa se nadaljuje med spanjem: govorimo o periodičnih gibih udov med spanjem; zaradi stalnega ponavljajočega se gibanja med spanjem se bolniki pogosto prebujajo, se zjutraj zbujajo utrujeni in so lahko podnevi prekomerno zaspani.
Kako zdravnik postavi diagnozo? Je dovolj le pogovor z bolnikom ali se odločite za dodatne preiskave?
Diagnozo lahko postavimo klinično, na podlagi jasnih kliničnih znakov, ki smo jih opisali. Potrebno je izključiti morebitne druge bolezenske vzroke (slabokrvnost, sladkorno bolezen, polinevropatijo) in možnost, da se simptomi pojavljajo kot stranski učinek zdravil (SSRI -antidepresivi, triciklični antidepresivi, litij, …).
Kako pogost je sindroma nemirnih nog (SNN)? V zadnji evropski raziskavi iz leta 2002, ki je zajela skoraj 19.000 ljudi, so raziskovalci ugotovili, da ima SNN 5,5 %? Kako je s pojavnostjo in predvsem prepoznavnostjo bolezni v Sloveniji?
Sindrom nemirnih nog se javlja v povprečju v 5 % splošne populacije, s tem da je redek v otroštvu in mladosti in se pomembno zviša v starosti. V Sloveniji epidemiološke študije nimamo, pričakujemo pa podobno incidenco kot v sosednjih EU državah.
Kaj pa možnosti zdravljenja?
Zdravimo le tiste bolnike, kjer se simptomi javljajo vsaj 3-krat tedensko in so tako hudi, da bolnika ovirajo pri normalnem funkcioniranu. Terapija izbora je dopaminergični agonist mirapexin (pramipexol), ki ga dajemo v enkratni nizki večerni dozi in postopno zvišujemo večerno dozo, dokler simptomi ne izzvenijo. Če simptomi tudi ob maksimalni dozi zdravila ne izzvenijo, je potrebno ponovno premisliti o diagnozi in opraviti še morebitne druge preiskave. Kadar bolniki tožijo predvsem o težavah ponoči – v smislu periodičnih gibov udov v spanju, hkrati pa ni jasne anamneze nemira pred spanjem -, pa je smiselna nadaljna diagnostika, predvsem spremljanje gibov ponoči (s pomočjo aktimetrije) ali nočno poligrafsko snemanje v Laboratoriju za motnje spanja (Inštitut za klinično nevrofiziologijo, KC Lj).
