Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
motnje spanja

Kako zelo je spanje pomembno za naše zdravje, ugotovimo šele, ko imamo s spanjem težave. Mnogo ljudi trpi zaradi nespečnosti, katere posledica je čezmerna dnevna zaspanost. Narkolepsija (ko pade glava v krožnik) je le ena hujših motenj, sicer za motnje spanja obstaja vsaj 80 doslej raziskanih vzrokov. Zaspanost ni enaka utrujenosti, pojasnjuje evropska somnologinja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije, spec. otroške nevrologije. Nezdravljene motnje spanja vodijo v različne bolezni, zato je zgodnja prepoznavnost zelo pomembna, saj bo preprečila dolgoročne posledice.

Avtor: Petra Bauman v sodelovanju z doc. dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, dr. med. spec. otroške nevrologije in spec. pediatrije, ESRS somnologinjo

Čezmerna dnevna zaspanost

Jutranja zaspanost in težava z vstajanjem iz postelje, dopoldanska dremavost, želja po spanju med vožnjo, med poukom, študijem ali službo, popoldansko spanje na kavču in zvečer pred televizijo … Čezmerna dnevna zaspanost, ki je posledica ene neprespane noči, je normalen fiziološki proces, ko pa se pojavlja vsakodnevno in vztraja, tudi če ponoči normalno spimo, gre za patološko zaspanost. Čezmerna dnevna zaspanost je vzrok za kar četrtino vseh prometnih nesreč.

Kaj je spanje

Dojenček prespi tri četrtine dneva, skupno pa človek prespi kar tretjino svojega življenja. Zakaj spimo, še do danes ni povsem pojasnjeno, gotovo pa je, da je spanje biološka nuja in brez njega ne preživimo. Nočni počitek za spanje ni pravo poimenovanje, saj spanje ni počivanje, poudarja Barbara Gnidovec Stražišar. Znano je, da so možgani v nekaterih fazah spanja celo mnogo bolj aktivni kot med budnostjo. V spanju namreč ločimo več faz; najprej pademo v mirno spanje, ko se telesne in možganske funkcije upočasnjujejo, odrasel človek bi moral zaspati v petnajstih minutah. Sledi globoko spanje, nato pa po približno uri in pol pademo v spanje REM, ko je možganska aktivnost enaka kot v budnosti – speči takrat hitro premika očesna zrkla, takrat imamo tudi najintenzivnejše sanje, telo pa je razen bitja srca in dihanja popolnoma neaktivno. Posamezni cikel spanja traja okoli sto minut, v njem pa se izmenja pet različnih obdobij spanja.

Pomen spanja

Novejša spoznanja potrjujejo pomembno vlogo spanja pri obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih višjih živčnih dejavnostih. Spanje pomembno vpliva tudi na odstranjevanje strupov iz telesa. Znano je, da se med spanjem iz možganov izplavljajo beljakovine, značilne za demenco. Obratno, ravno pomanjkanje spanja lahko povzroči predčasno demenco, dolgotrajne posledice pomanjkanja spanja pa vplivajo tudi na debelost, sladkorno bolezen, srčno-žilne bolezni, zmanjšano odpornost organizma in celo nekatere vrste rakavih bolezni.

Ritem spanja

Danes že vemo, da se vnaprej, to pomeni »na zalogo«, ne moremo naspati, prav tako se ne moremo prisiliti, da bi spali manj in se na to navadili. Ljudje imamo v sebi cirkadiano (cirka diem – približno en dan = 24 ur) biološko uro. To pomeni, da se vsi procesi v telesu (presnova, izločanje hormonov, nihanje temperature in krvnega tlaka …) odvijajo v ciklih v obdobju 24 ur, v ta cikel pa pade tudi spanje.

Najnovejša dognanja govorijo o t. i. »urnih« oz. periodičnih genih v možganih (dirigenti v možganih), ki natančno urejajo in sinhronizirajo vse procese v telesu, saj notranji organi ne morejo uporabljati svetlobe kot glavnega sledilca časa. Svetlobo oz. temo kot signal prepozna le melatonin, ki uravnava spanje in druge procese. Ugotovitev o urnih genih je leta 2017 prinesla Nobelovo nagrado trem ameriškim znanstvenikom, Barbara Gnidovec Stražišar pa pravi, da bodo nadaljnje ugotovitve v zvezi s pomenom spanja najbrž prinesle drugo Nobelovo nagrado na tem področju.

Motnje spanja pri otrocih

Otrok že v maternici spi praktično brez premora do zadnjih tednov nosečnosti, novorojenček pa prespi dve tretjini dneva. V prvih mesecih življenja se odvija zorenje možganov. V spanju se izločajo tudi številni hormoni, med njimi tudi rastni hormon, ki ima odločilno vlogo pri rasti in razvoju otroka. Težave s spanjem ima 10–30 % otrok in mladostnikov. Eden od vzrokov je po besedah Barbare Gnidovec Stražišar nezavedno nočno prebujanje. Gre za mikroprebujanja, ki so posledica motenj dihanja ali gibanja v spanju ali različnih parasomnij (nočne more, hoja v spanju). Dojenčki, ki se dobro hranijo, spijo dlje, zato novorojenčka hranite tedaj, ko je lačen, kar v praksi običajno pomeni vsake dve do štiri ure.

Če se novorojenček hrani pogosteje, obstaja možnost, da mu manjši obroki bolj kot hranjenje pomenijo način pomiritve. To lahko vodi do tega, da dojenček postane odvisen od hranjenja pri uspavanju, kar lahko kasneje povzroči vedenjsko nespečnost. Dojenčki, ki se naučijo uspavati s pomočjo dudice ali igračke, spijo bolje kot tisti, ki pri uspavanju stalno potrebujejo pomoč svojih staršev. Priljubljeni predmet ali igračka bo s svojo prisotnostjo dojenčku pokazal, da je čas za spanje, in mu tudi ponoči pomagal, da se po fiziološkem prebujanju lahko sam pomiri in ponovno zaspi, ne da bi za to moral prebuditi starše. Veliko nosečnic ima predvsem zaradi hormonskih sprememb težave z nespečnostjo, svoje pa prispevajo še nosečniška slabost, zgaga, bolečine v križu in plodovi gibi. Posledica je večja potreba po spanju čez dan, vzrok pa je lahko tudi sindrom nemirnih nog ali apneja v spanju.

Čezmerna dnevna zaspanost najstnikov

Spanje pomembno vpliva na spominske funkcije in učni uspeh. Znano je, da ima povečane potrebe po dnevnem spanju večina najstnikov, saj – preprosto – premalo spijo. Med vzroki je predvsem slaba higiena spanja z uporabo različnih elektronskih naprav pred spanjem (modra svetloba z računalnikov in mobilnih telefonov) in zgodnji začetek pouka v šolah. To pomeni, da se pri najstnikih potreba po spanju pojavi okoli 23.00, spati pa bi v skladu s potrebami morali 8–9 ur. Če bi se tega držali, bi seveda zamudili v šolo. Kronično pomanjkanje spanja vodi do telesnih in vedenjsko-kognitivnih posledic. Ritem spanja in budnosti je lahko porušen tudi, kadar gre za skrajni jutranji ali večerni tip. Zaspani otroci in mladostniki so pogosto napačno ocenjeni, da so leni in nezainteresirani, zato o svojih težavah molčijo in ne iščejo strokovne pomoči.

Sindrom nemirnih nog

Sindrom nemirnih nog je pogost, saj je prisoten v 5 % odrasle populacije, z leti se njegova pojavnost veča, več ga je pri ženskah. Gre za sindrom, ki se značilno pojavlja v budnosti, se stopnjuje čez dan in je najbolj izrazit zvečer pred spanjem, nadaljuje pa se tudi med spanjem v smislu periodičnih gibov nog. Vstajanje in hoja zmanjšata nemir v nogah, ki pa se ob ponovnem sedenju oziroma ležanju ponovi. Bolniki povedo, da zvečer ne morejo mirno gledati televizije, imajo težave ob sedenju v kinu, gledališču. Nemir se po navadi še stopnjuje ob ležanju v postelji.

Med spanjem gre za počasne gibe stopal, lahko pa tudi gibe v kolenu in kolku. Bolniki se zaradi stalnih ponavljajočih se gibov težko uspavajo, zjutraj pa so zaspani, kar ponovno vodi v čezmerno dnevno zaspanost. Sindrom nemirnih nog je lahko posledica sladkorne bolezni, slabokrvnosti, pogosto pa gre za idiopatsko obliko, ko je potrebno zdravljenje z zdravili, ki nadomeščajo dopamin v osrednjem živčevju. Z leti se težave slabšajo, po navadi se pojavijo že v zgodnjem popoldanskem času, lahko se razširijo tudi na zgornje okončine. Sindrom nemirnih nog se lahko pojavlja tudi pri otrocih, ki po navadi ne znajo točno opisati svojih težav, lahko pa je težava tudi dedna.

Narkolepsija

Narkolepsija spada med motnje spanja, ki se najbolj kažejo s povečano dnevno zaspanostjo. Ni psihiatrična, ampak nevrološka bolezen, povzročena s propadom okoli 10.000 specifičnih nevronov, ki izločajo živčni prenašalec hipokretin oz. oreksin. Redko se začne že v otroštvu, pogosteje v mladostni dobi in pri mlajših odraslih. Sprva človeka prevzame le v monotonih okoliščinah: otroci zaspijo med poukom v šoli, ob gledanju televizije, odrasli med branjem časopisa, kot sopotniki v avtomobilu, kasneje pa postane izrazita tudi ob drugih dejavnostih – na delovnem mestu, med pogovorom, med vožnjo avtomobila, med obrokom, med hojo … Čezmerna dnevna zaspanost je vedno kratka, bolniki zaspijo le za kratek čas in običajno se po kratkem spanju počutijo bolje. Poleg glavnega znaka – napadov čezmerne dnevne zaspanosti – imajo še druge, kot so:

  • nenadna delna ali popolna izguba mišičnega tonusa ob čustvenem dogodku,
  • nezmožnost gibanja (paraliza) ob uspavanju in prebujanju, kar je hudo neprijeten občutek, saj se bolnik pri polni zavesti ne more premakniti,
  • prekinjano nočno spanje ali spanje po obrokih,
  • grozavi, neprijetni prividi ali prisluhi ob uspavanju in prebujanju – bolniku se, na primer, zdi, da vidi, kako po njem leze kaka žival, ali da sliši glasove.

Narkolepsija lahko ostane dalj časa neprepoznana in ljudje s tovrstnimi težavami nimajo pravilne diagnoze. Nemalokdaj so ocenjeni kot leni, nezainteresirani ali celo kot psihiatrični bolniki.

Apneja v spanju – sedemkrat večje tveganje za prometne nesreče

Gre za kratkotrajne prekinitve dihanja med spanjem v trajanju deset sekund in več, ki so posledica zoženja v zgornjih dihalih. Težava je pogostejša pri srednji in starejši populaciji. Ob kratkih pavzah dihanja se zniža raven kisika v krvi, sledijo kratkotrajna prebujanja, pogostejše je uriniranje ponoči, lahko se pojavi tudi nočno hlastanje za zrakom. Posledica pomanjkanja kisika med spanjem so jutranji glavoboli, utrujenost, težave s koncentracijo, spominom.

Posledica nočnih prebujanj pa je povečana dnevna zaspanost, zaradi katere imajo bolniki z obstruktivnimi pavzami dihanja med spanjem sedemkrat povečano tveganje za prometne nesreče. Pavze dihanja med spanjem pa so lahko tudi posledica srčnega popuščanja oziroma sprememb v možganskem deblu. Razločevanje pavz dihanja je pomembno, saj je njihovo zdravljenje različno. Pravočasno zdravljenje obstruktivnih motenj dihanja med spanjem (po navadi z dihalnim aparatom, ki ga bolnik uporablja samo med spanjem in ga predpiše pulmolog) pomembno izboljša kakovost življenja in prepreči dolgotrajne posledice (kot so lahko možganska kap, motnje srčnega ritma, srčni infarkt).

ABC

A Motnje spanja so globalna epidemija, ki ogroža zdravje in kakovost življenja že skoraj 45 % svetovne populacije.

B V Sloveniji je vsaj 300 oseb z neprepoznano motnjo spanja – narkolepsijo.

C Večina slovenskih najstnikov spi premalo.

Ne spreglejte

prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več
staranje kože
Povezava med prehrano in videzom kože, las in nohtov vzbuja zanimanje že od antičnih časov. Koža, lasje in nohti so
Preberi več
zdravljenje glivičnih okužb z zdravilnim lakom
Lokalno zdravljenje glivične okužbe nohtov z zdravilnim lakom, ki vsebuje učinkovino ciklopiroks, je zelo varno in je primerno pri blagi
Preberi več
rak jajčnikov
V Sloveniji v zadnjih letih za rakom jajčnikov zboli 140 žensk na leto, to je približno 14 primerov na 100.000
Preberi več