Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Sklepi so pri našem gibanju ključnega pomena, česar se pogosto zavemo šele, ko nam odpovedo pokorščino. Zaradi njih se lahko lahkotno in svobodno gibljemo, kar omogočajo strukture, ki sestavljajo sklepe, ter pomembne snovi, ki jih sestavljajo. Nekatere izmed njih podrobneje predstavljamo v tokratni enciklopediji izrazov, kakor tudi nekatere težave, ki lahko sledijo neravnovesju in poškodbam sklepov. Vse te izraze, povezane s sklepi, sicer že poznate, od danes naprej pa jih boste znali tudi natančno razložiti.

Avtor: Anja Kuhar

 

Revmatoidni artritis

Težava, imenovana tudi bolezen oteklih sklepov, je najpogostejša kronična vnetna revmatična bolezen sklepov. Prizadene približno 1 % populacije, pri čemer se trikrat pogosteje pojavi pri ženskah. Gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri se pojavi zelo intenzivno vnetje sklepne ovojnice. Del te ovojnice se namreč spremeni v agresivno raščo, ki se razrašča v hrustanec, ga razžre in nadaljuje rast v kost. Bolezen se kaže z bolečimi, oteklimi, okorelimi sklepi, pri čemer so bolečine pogostejše v mirovanju in intenzivnejše ponoči, spremljata pa jih splošna utrujenost in slabo počutje. Običajno pride do vnetja več sklepov hkrati, bolezen pa lahko prizadene tudi srce, mišice, žile, oči itd. Nezdravljen revmatoidni artritis lahko trajno okvari sklepni hrustanec, vezi, kite itd., v najslabšem primeru lahko vodi celo v invalidnost. Bolezen je izredno progresivna, zaradi česar zahteva intenzivno zdravljenje.

 

Osteoartritis

Osteoartritis ali (osteo)artroza je najpogostejša praviloma nevnetna revmatična bolezen sklepov, ki prizadene predvsem starejše ljudi in se najpogosteje pojavi na kolkih, kolenih, ramenih, vretencih in prstih. Bolezen so včasih imenovali kar obraba sklepov, saj se začne z obrabljenim hrustancem, zajema pa cel spekter sprememb na sklepu. Poleg tega, da se hrustanec stanjša in spremeni, se enako godi tudi kosti pod njim, hkrati pa se zadebeli sklepna ovojnica, pojavijo se lahko tudi sklepni izrastki. Sklepi postajajo vedno manj gibljivi, bolečina pa se pojavi, ker se kosti drgnejo druga ob drugo. Vzrok za obrabo je največkrat starost, lahko pa nastane tudi kot posledica preobremenitev, nastalih pri športu in rekreaciji, pri težkem fizičnem delu in pri nepravilni drži. Svoje dodajo še previsoka telesna teža, genetska nagnjenost in seveda prehrana. Artroza nase najraje opozarja zjutraj, in sicer z otrdelostjo in okorelostjo sklepov, prizadeti predeli pa so boleči in otečeni. Zdravljenje začnemo s krepitvijo mišic, saj oslabljene mišice pomenijo večjo obremenitev na hrustanec. Pomaga tudi toplota, protivnetna zdravila in v najslabšem primeru, npr. v primeru obrabe kolkov, operacija.

 

Putika ali urični artritis

Putika, protin ali urični artritis, imenovan tudi bolezen kraljev, pomeni hudo vnetje sklepa. Povzročajo ga kristali, ki nastajajo ob visokih vrednostih sečne kisline. Napad putike se začne nenadoma. Bolnika zbudi neznosna bolečina v palcu na nogi, lahko pa tudi v gležnju ali kolenu. Sklep se obarva rdečkasto ali modrikasto, neznosno boli in je tako občutljiv na bolečino, da je lahko celo dotik rjuhe premočan. Nezdravljen napad izzveni sam od sebe v 7–10 dneh, da pa se ne bi ponovil, mora bolnik jemati protivnetna zdravila. Ob tem se odsvetuje pretirano pitje alkohola ter gaziranih pijač in uživanje drobovine.

 

Na artritična stanja vplivajo:

– genska nagnjenost,

– prevelika telesna teža,

– prehrana,

– različne poškodbe in obrabe, ki so lahko posledica nesreče, športa ali težkega fizičnega dela.

 

Hrustanec

Ko govorimo o sklepih, ne moremo mimo hrustanca. Ta belkasta, gelu podobna snov v debelini 3–5 centimetrov prekriva končne dele kosti. S svojo elastičnostjo omogoča gladko in neboleče drsenje sklepnih površin, deluje kot blažilec tresljajev in pomaga sklepom prenesti velike pritiske. Omogoča torej gladko gibanje sklepa, za kar je v največji meri zaslužna voda, ki je je v hrustancu kar 70 %. Poleg vode hrustanec sestavljajo še beljakovinska kolagenska vlakna, ki zadržujejo vodo in skrbijo za čvrstost, proteoglikani, ki omogočajo spremembe pod pritiskom, ter hondrociti, ki tvorijo nova kolagenska vlakna in proteoglikanske molekule. Kot vse ostalo se stara tudi hrustanec, zaradi česar je v njem vedno manj vode, kar privede do sprememb, te pa lahko povzročijo tudi udarci in poškodbe. Hrustanec se tako lahko stanjša, zmehča, postaja hrapav, lahko razpoka in se začne razkrajati, kar privede do artritičnih bolezni.

 

Sklepne vezi

Poleg kosti, hrustanca, sklepne ovojnice in mišic sestavljajo sklep tudi elastične sklepne vezi oziroma ligamenti. Njihov namen je učvrstitev oziroma stabilizacija sklepa, zato jih imenujemo statični stabilizatorji (za razliko od mišic, ki jih imenujemo dinamični stabilizatorji). Sklep stabilizirajo tako z zunanje kot tudi notranje strani. Sklepne vezi so poleg mišic v sklepu najbolj dovzetne za poškodbe, kot so vnetja, zvini in izpahi. Ob prekomerni obremenitvi ter v nenaravni legi sklepa se vezi namreč hitro raztegnejo preko mere. Če ob tem ne pride do raztrganja vlaken, govorimo o vnetju vezivne ovojnice. Če se natrga le nekaj vlaken, gre za delno raztrganino, ko se pretrga celotna vez, pa za popolno, ki zahteva zdravljenje z operacijo.

 

Glukozamin

Glukozamin je aminosaharid, telesu naravna snov, ki ga največ najdemo v jetrih, ledvicah in hrustancu, poleg tega pa je tudi pomemben sestavni del celičnih sten. Glukozamin je ključnega pomena za delovanje naših sklepov, saj igra pomembno vlogo pri gradnji sklepov ter nastanku kit, mišic, vezi itd., pa tudi srčnih zaklopk in nohtov. V hrustancu skrbi za njegovo elastičnost in splošno stanje ter omili njegovo propadanje. Glukozamin poznamo tudi kot zdravilo, ki ga uvrščamo v skupino nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil. Za komercialne namene ga pridobivajo iz zunanjega dela skeleta lupinarjev (školjk, rakov, polžev) ter s fermentacijo žit, v telo pa ga lahko vnašamo oralno, v obliki mazila ali z injiciranjem.

 

Zvin

Zvin pomeni poškodbo sklepnih vezi in (ali) sklepne ovojnice, ki hkrati izključuje poškodbo kosti. Pojavi se, kadar je sila delovanja na sklep prevelika, da bi jo ligamenti lahko ublažili. To se zgodi, kadar nerodno stopimo, doskočimo ali celo pademo, kot posledica nepravilnega položaja sklepa. Takrat lahko pride do razmaknitve kosti, pri čemer oblika sklepa (za razliko od izpaha) ostane nespremenjena. Vezi in ovojnice se ob zvinu lahko preveč raztegnejo, natrgajo in celo pretrgajo, zato zvin delimo na tri stopnje. Najblažja, pri kateri je gibljivost sklepa tudi najmanj okrnjena, je nategnjenost ligamentov, ki ji sledi natrganost, najhujši pa je zvin 3. stopnje, pri katerem se lahko pretrga ena ali več vezi in sklepna ovojnica. Sklepi, ki so najpogosteje podvrženi zvinu, so poleg že pregovornega gležnja še palci, zapestje in koleno.

 

Izpah

Tako kot do zvina, tudi do izpaha prihaja iz podobnih vzrokov, torej kadar stabilizatorji sklepa tega ob močni nenadni sili delovanja ne uspejo zaščititi. Navadno mu botrujejo hujši padci, prometne nesreče in težje športne poškodbe, lahko pa je tudi posledica nekaterih kroničnih bolezni.

Ob izpahu pride do popolnega pretrganja stabilizatorjev, pri čemer se spremeni oblika sklepa, kosti se premaknejo iz svojega položaja in sklepni površini se ne stikata več. Poleg pretrganih vezi navadno pride tudi do poškodb sklepne ovojnice, mišic in celo žil ter živcev, v sklep pa se lahko vrinejo tudi obsklepne strukture, ki onemogočajo naravnavo sklepa. Izpah spremlja izredna bolečina, sklep oteče, lahko pomodri in je negibljiv.

Izpah mora vedno naravnati zdravnik, in ker sklep v 15–30 minutah po poškodbi postane zelo boleč, ga morajo navadno naravnati v splošni anesteziji ali si pomagati celo z operacijo. Po posegu je treba sklep za 2–3 tedne dodatno zaščititi z opornico.

 

Kurkuma

Poznamo jo kot začimbo z močno, rumeno barvo, pridobiva pa se iz korenine ingverju podobne azijske rastline Curcuma longa. Ta vsebuje celo vrsto vitaminov in mineralov, folno kislino, železo, kalij in mangan ter esencialne omega-3 maščobne kisline. V njej najdemo rastlinski pigment kurkumin, ki je zaslužen za večino njenih zdravilnih lastnosti.

Teh pa je cela paleta. Kurkuma namreč deluje antiseptično in antibakterijsko, zato jo v ajurvedski medicini že tisočletja s pridom uporabljajo pri zdravljenju in celjenju ran in opeklin. Učinkovita je tudi pri čiščenju prebavil, zdravljenju čirov in blaženju zgage. Ugodno vpliva na jetra, saj spodbuja izločanje žolča, bilirubina in holesterola, in je tako učinkovita pri zdravljenju hepatitisov. Njene zdravilne lastnosti so v pomoč tudi pri luskavici in glivicah. Zaradi svojega protivnetnega delovanja in lastnosti je idealno naravno zdravilo pri zdravljenju artritisov. Ker je močan antioksidant, naj bi imela celo proti kancerogeno delovanje.

Domače zdravilo: Za lajšanje vnetega grla zmešajte žličko kurkume z vročim mlekom.

 

Šipek

V slovenskem prostoru pogosto naletimo na divji grm šipek, čigar plodovi so prava zakladnica vitamina C, saj naj bi ga vsebovali kar 10x več kot limona. Zato je šipek učinkovita pomoč pri gripi in prehladih, saj spodbuja in krepi imunski sistem ter čisti organizem. Izredno blagodejno vpliva na sklepe, saj iz telesa odvaja nakopičene soli sečne kisline, zato je učinkovita pomoč pri revmatskih boleznih in protinu. Povečuje tudi gibljivost sklepov, pomaga pri njihovi obnovi in deluje protibolečinsko.

Zdravilen učinek ima na vnetja mehurja, preprečuje ledvične kamne ter preprečuje slabokrvnosti, poleg tega pomaga pri koncentraciji, izboljševal pa naj bi celo erektilno disfunkcijo.

 

|Hialuronska kislina

Hialuronska kislina, ljudem najbolj znana iz reklam kozmetične industrije, je telesu naravna snov, ki jo najdemo med drugim v tekočini očesnega zrkla, v sklepih, vezivnih in živčnem tkivu ter seveda koži. Ima neverjetno sposobnost zadrževanja 1000kratne maso vode glede na lastno težo, zaradi česar je pomembna predvsem kot vlažilec kože ter kot mazivo v sklepih, kjer deluje tudi kot amortizer.

Je ena najpomembnejših sestavin hrustanca, izboljšuje njegovo gladkost in upočasnjuje napredovanje obrabe, zaradi česar jo lahko v primeru obrabe zdravnik vbrizga naravnost v sklep. Poleg tega, da skrbi za ohranjanje gibljivosti sklepov, vrača koži prožnost, pomaga pa tudi celiti rane, deluje proti gubam in zmanjšuje brazgotine.

 

Zelenousta školjka – perna ekstrakt

Na obalah Nove Zelandije raste Zelenousta morska školjka (lat. Perna Canaliculus), bogat vir glikozaminoglikanov (GAG). Ti se nahajajo tudi v našem telesu, in sicer v vezivnih tkivih, sklepih in hrustancu, njihova naloga pa je uravnavanje prožnosti tkiva, pospeševanje prenosa hranilnih snovi po telesu ter pomoč vezivnemu tkivu pri obnavljanju (glej glukozamin).

Znanstvenike je do ugotovitve, da je školjka pomemben vir glukozamina, pripeljalo dejstvo, da na tem območju živeče Maore precej manj pestijo sklepne bolezni kot ostale. Maori se namreč prehranjujejo tudi z zelenoustimi školjkami, ki vsebujejo sestavine s protivnetnim delovanjem, te pa preprečujejo artritična vnetja. Originalni perna ekstrakt, pridobljen iz školjk, je bogat z omega-3 maščobnimi kislinami, aminokislinami, minerali, encimi in mikroelementi. Ekstrakt tako zdravi težave s sklepi in vezivnim tkivom ter hkrati deluje protibolečinsko.

 

Bosvelija

Bosvelija je bodičasto drevo, ki izvira z Bližnjega Vzhoda,  ljudem pa kot zdravilna rastlina služi že preko 5000 let. Na Orientu je bosvelija najbolj znana kot sredstvo za ‘ogrevanje’ sklepov, saj pospešuje njihovo prekrvavitev, deluje proti njihovi okornosti ter znižuje raven uničujočih encimov, ki bi lahko prispevali k razkrajanju vezivnih tkiv. Pri težavah s sklepi deluje protibolečinsko, povečuje njihovo elastičnost in gibljivost ter znotraj sklepov deluje kot lubrikant. S svojim močnim protivnetnim delovanjem tako ne deluje ugodno le na revmatske bolečine, pač pa na vsa kronična vnetja, tako sklepov, dihal kot tudi kože.

Bosvelija je učinkovita tudi pri lajšanju težav ob menstruaciji, izboljšuje moško spolno moč, deluje proti gubicam, glivicam in bakterijam, ima protirakave učinke ter prijetno deluje na dihalni sistem. Tako poglablja dihanje, zaradi česar je priljubljena tudi kot pomoč v obliki eteričnega olja pri meditaciji.

Če kurkuma in bosvelija združita moči, kombinacija znanstveno dokazano blaži težave s sklepi.

 

 

Januar, 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja