Staranje brez izjeme vpliva na upadanje mišične mase in obrabo hrbtenice, degenerativne spremembe na njej pa so drugi najpogostejši vzrok za obisk zdravniških ordinacij – takoj za prehladnimi obolenji. Čeprav se spremembam, ki se kažejo kot krajše, šibkejše in ohlapnejše mišice, zaradi biološkega staranja ne moremo izogniti, lahko te procese upočasnimo. Izguba mišične mase se imenuje sarkopenija in se začne po 30. letu, ena od posledic – predvsem na račun sedečega načina življenja – pa je tudi sključenost ali grbavost telesa (kifoza), saj nas spremenjene mišične strukture na hrbtenici ne držijo več tako stabilno pokonci. V desetih letih v povprečju izgubimo do pet odstotkov mišične mase.
Avtorica: Petra Bauman
Hrbtenica in mišice
Da smo zdravi, mora v telesu vladati harmonija, to pomeni tudi dobro povezanost kosti, mišic in tetiv. Ker pa smo v življenju podvrženi raznim pritiskom in težnosti (hoja, obremenitve pri športu, sedenje, spanje …), se nekatere mišice začnejo krajšati, druge postanejo šibkejše (atrofirajo), spet tretje pa se pretirano raztegnejo.
Pravilna oblika hrbtenice je v obliki »dvojnega S«, če pa se denimo zaradi sedečega dela začnemo nagibati naprej in takšna postane tudi naša hoja, to zagotovo pomeni težave s hrbtenico. Veliko dela za dobro delovanje hrbtenice opravijo prav mišice, saj dobro prenašajo obremenitve – dokler imajo primeren tonus. Če pa mišice niso ojačane, se vse vsakodnevne obremenitve, ki se jim pridružijo še športne, prenašajo neposredno na vretenca in sklepe.
Hrbtenico sestavljajo štiriindvajset vretenc, križnica in trtica. Da največ ljudi tarna nad bolečinami v vratu in ledvenem delu, ni naključje, saj tam ni drugih kosti, vretenca pokonci držijo le mišice. Med vretenci so mehke medvretenčne ploščice, ki sploh omogočajo določeno stopnjo gibanja in blaženje pri gibih.
Gregor Rečnik razlaga, da je hrbtenica nosilna kost našega telesa, saj povezuje spodnji in zgornji del trupa. Za svoje zdravje pa lahko največ naredimo sami, saj kar 30 % vseh obremenitev prenašajo mišice. Z rednim opravljanjem vaj za jačanje stabilizatorjev trupa se lahko oslabljenim mišicam in bolečinam v hrbtenici v prihodnosti povsem izognemo.
Sestava mišice
Da se sploh lahko gibamo, so »krive« mišice. Z njimi stojimo, hodimo, kuhamo, dvigujemo uteži, odločilne so za delovanje prebavnega sistema in kroženje krvi po telesu. Mišica se lahko iztegne, napne ali skrči, kar omogočajo nitaste beljakovine. Mišica je tkivo iz mišičnih vlaken – celic, katerih glavna naloga je krčenje in ustvarjanje sile. Poznamo gladke mišice, prečno progaste ali skeletne in srčno mišico. Prečno progaste, ki so takšno ime dobile po videzu, omogočajo s sklepi povezanim telesnim delom, da se lahko premikajo.
Človeško telo ima skoraj 700 skeletnih mišic, ki se na kosti pripenjajo s kitami ali neposredno. Skeletne mišice premikamo z lastno voljo, torej hoteno. Nasprotno pa ne moremo zavestno nadzorovati gladkih mišic, ki so odločilne za delovanje dihalnih poti, ožilja, oči, kože, mehurja, maternice itd. Teh mišic ne moremo zavestno nadzorovati.
Mišica opravlja delo tako, da se na pobudo živca skrči, skrajša in postane trša ter bolj napeta kot v mirovanju. Ko živčna pobuda preneha, se mišica sprosti in postane ohlapnejša. Za skrčenje potrebuje energijo, ki se sprošča zlasti pri zgorevanju ogljikovih hidratov (glukoze) v mišici. Mišičje je glavni porabnik energije v telesu in za mišično delo porabimo večino zaužite hrane.
Zgrbljenost
Slaba telesna drža in sedeči način življenja med drugim povzročata izbočenost oz. ukrivljenost hrbtenice, t. i. kifozo, ki je vse pogostejša težava tudi med mladimi.
Vzrokov je več in so med seboj povezani, eden najpogostejših pa je togost mišic zaradi specifične in dolgotrajne telesne drže, denimo sedenje pred računalnikom, ko imamo glavo nagnjeno naprej, hrbtenico pa izbočeno nazaj.
Nekateri so bolj podvrženi ukrivljenosti hrbtenice tudi zaradi slabe postavitve okostja, hude poškodbe vretenc, z leti pa mišice postanejo šibkejše tudi zaradi znižane vrednosti t. i. anabolnih hormonov, ki skrbijo za tonus mišic – ženskih in moških hormonov ob menopavzi oz. andropavzi.
Kaj se dogaja z mišicami
Pri kifozi mišice na sprednjem, prsnem delu postanejo napete in kratke, v zadnjem delu hrbtenice pa ošibijo in se pretirano raztegnejo. Hrbtenica se posledično zvije oz. ukrivi, oboleli pa bo to občutil kot pekočo bolečino v vratnem predelu in ob lopaticah. Prav tako ima močno omejeno gibljivost prsnega dela hrbtenice. Ko hrbtne mišice oslabijo, se mehka tkiva prednjega dela, vključno s sprednjimi vezmi hrbtenice, majhnimi mišicami med rebri in trebušnimi mišicami – začnejo krajšati.
Skrajšanje trebušnih mišic lahko še poslabša prekomerno izvajanje vaj za krepitev trebušnih mišic, kot so trebušnjaki, ne da bi jim dodajali vaje za ravnanje hrbtenice. Ko se kifoza povečuje, glava sili naprej, kar povzroča kronično napetost v vratnem delu. Večja kifoza lahko tudi omeji naše zmožnosti, da bi polno dihali.
Pri otrocih je bila nekoč pogosta grbavost zaradi rahitisa, pri starejših jo lahko povzroči tudi osteoporoza in posledično sesedanje vretenc.
Upad mišične mase
Glavna vzroka za upadanje mišične mase sta starost in telesna nedejavnost, saj so z leti povezave med mišico in živčnim sistemom, zadolžene za pošiljanje signalov mišicam za začetek gibanja, slabše. Mišična vlakna posledično usihajo, kar povzroči splošen upad mišične mase in šibkost.
Negativen vpliv na mišično moč ima tudi maščoba, ki se vriva med mišična vlakna, v starosti je manjša tudi proizvodnja proteinov v mišicah. Skoraj polovica ljudi v tretjem življenjskem obdobju uživa premalo proteinov.
Preventiva
V prejšnjem stoletju je bil glavni povod za bolečine v hrbtenici težko fizično delo, ki je povzročalo prevelike obremenitve hrbtenice, danes pa so v ospredju bolečine pri posameznikih, ki so telesno nedejavni in imajo posledično nezadostno razvite mišice trupa. Naloga teh mišic je zaščititi hrbtenico pred poškodbami, česar pa se pogosto zavemo, ko je že prepozno. Osebni zdravnik pa bo najprej izbral konservativno zdravljenje, kot so protibolečinska zdravila in fizioterapija, šele če se težave po nekaj mesecih ne izboljšajo, bo bolnik z že opravljenim pregledom magnetne resonance dobil napotnico za ortopeda, ki bo radikalno ukrepal le, kadar že gre za sevanje v spodnje okončine.
Gregor Rečnik svetuje vse, kar pomaga, kot zdravnik pa močno odsvetuje pasove za stabilizacijo ledvenega dela hrbtenice, saj bodo v tem primeru mišice še manj delale in sčasoma postajale še ohlapnejše. Paziti moramo, da ne zapravimo preveč denarja, nič pa ne more nadomestiti dejavnega življenjskega sloga.
Pri sedečih poklicih se moramo redno rekreirati, tonizirati mišice trupa. Ob delu za računalnikom si zaslon nastavimo v primerno višino in pazimo, da vrat ni preveč upognjen. Vzemimo si pavzo in naredimo nekaj vaj, ukvarjajmo se s športom, ki ugodno vpliva na našo hrbtenico.
ABC
A Vzrok za posedanje ali ukrivljenost hrbtenice sta staranje in pasivni življenjski slog.
B Skoraj polovico vseh telesnih obremenitev prenašajo mišice.
C Dolgotrajno delo za računalnikom vpliva na bolj toge in krajše prsne mišice in šibkejše ter raztegnjene hrbtne.
