Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V  tokratni številki smo pripravili kratek in preprost pregled poškodb stegnenice. To so pogoste poškodbe, ki spremljajo tako mlajše kot starejše ljudi. Zlom kolka je prvi opisal že Hipokrat. Predvsem v času, ko je bilo medicinsko znanje še v povojih, so številni poškodovanci umirali ravno zaradi zlomov stegnenice in z njimi povezanih zapletov.

Danes zlom kolka še vedno predstavlja precejšen problem gerontološke travmatologije, saj je velika večina poškodovancev starejših od 65 let. Za starostnika je zlom kolka huda poškodba, saj pomembno vpliva na kakovost življenja in poveča umrljivost. Zlom kolka lahko utrpijo tudi mlajši ljudje, največkrat pa so posledica hudih padcev in prometnih nesreč, kjer so prisotne velike sile.

Avtor: Maja Vičič, dr. med.

 

Zlome stegnenice delimo v tri skupine. Zlome zgornjega dela, diafize in spodnjega dela. Po statističnih podatkih se zlomi kolka pogosteje pojavljajo pri ženskah kot pri moških, pogosteje v razvitem svetu, bolj prizadeta pa je bela rasa. Pri več kot polovici poškodovanih starostnikov je prisotno eno izmed kroničnih obolenj, velikokrat sladkorna bolezen.

 

Zlomi zgornjega dela

Zgornji del stegnenice obsega glavo, vrat, veliki trohanter (izboklina na zunanji strani stegnenice) in mali trohanter (izboklina na zadnji strani stegnenice). Kolčni sklep sestavljata glava stegnenice in sklepna ponev medenice. Kroglasta glava stegnenice se prilega v ponvico medenice, ki se imenuje acetabulum. Zlomi zgornjega dela stegnenice nastanejo največkrat zaradi delovanja neposredne sile pri padcih. K nastanku zloma kolka pri starostniku bistveno pripomoreta zmanjšana telesna aktivnost in zmanjšana kakovost kosti. Največ starostnikov se poškoduje v domačem okolju, pri padcih iz stojne ali minimalne višine. Zlomi glavice stegnenice največkrat nastanejo pri izpahu, večkrat pa gre le za večje ali manjše odkrhnjenje kosti.

Pri zlomu glave stegnenice poškodovanec občuti bolečino v predelu kolka, prisotna pa je zavrta ali omejena gibljivost noge ter nenavaden položaj spodnje okončine.

Ko starostnik pade na veliki trohanter, se zlomi vrat stegnenice ali pa se le-ta zlomi ob neposrednem vrtenju uda. Vrat stegnenice se lahko zlomi tudi zaradi številnih majhnih zlomov, kar ob kasnejši obremenitvi vodi do popolnega zloma. Podobno nastanejo zlomi tudi v trohanterni regiji. Pri mladih ljudeh je za zlom vratu stegnenice potrebna velika sila, poškodbe pa pogosto nastanejo v prometnih nesrečah. Ker sta glava in vrat stegnenice izredno dobro prekrvljena, lahko njune poškodbe spremljajo tudi hude krvavitve. Pri ljudeh s poškodovanim vratom stegnenice so prisotne bolečine v kolku, hoja je praktično nemogoča. Značilno je, da je noga precej prikrajšana in zvrnjena navzven. Pogost zaplet je avaskularna nekroza (odmrtje tkiva) glave stegnenice, kar je posledica prekinitve arterijskega ožilja, ki prehranjuje glavo stegnenice.

Intertrohanterni zlomi so zlomi zgornjega dela stegnenice, značilni za stare ljudi. Tudi do teh zlomov največkrat pride zaradi padca na osteoporotično kost. Pri pregledu je noga zasukana navzven ali navznoter. Do zloma velikega trohantra največkrat pride zaradi delovanja neposredne sile nanj, kar se pogosto zgodi pri direktnih padcih na kolk. Prisotna je bolečina in omejena gibljivost. Subtrohanterni zlomi so značilni za mlade ljudi in nastanejo pri prometnih nesrečah in padcih z višine. Pri subtrohanternih zlomih lahko pride do obsežnih krvavitev in hemoragičnega šoka, ki nezdravljen povzroči smrt. Poškodovanec ima bolečine, pogosto je vidna oteklina, deformacija ter prikrajšava uda. Gibljivost spodnjega uda je popolnoma zavrta.

 

Zlomi srednjega dela

Ker je stegnenica izredno močna kost, zlomi srednjega dela nastanejo ob delovanju zelo velikih sil. Za te zlome je značilno, da prihaja do obsežnih in nevarnih krvavitev, pri katerih lahko pride do izgube več litrov krvi. Pri zlomu diafize stegnenice je prisotna močna bolečina, vedno pa je treba pomisliti tudi na možnost dodatnih poškodb. Zelo pogosti so zapleti, ki nastanejo med zdravljenjem. Kost lahko ostane deformirana, prisotne so psevdoartroze, kolčni sklep pa je slabše gibljiv.

 

Zlomi spodnjega dela stegnenice

Do zloma spodnjega dela stegnenice velikokrat pride zaradi padca na koleno ali ob čezmernem upogibanju. Ločimo suprakondilarne in kondilarne zlome. Pri teh poškodbah se kost pogosto tudi zdrobi. Prisotna je bolečina in oteklina kolena, gibljivost kolenskega sklepa pa je skoraj popolnoma zavrta. Popoškodbeno lahko pride do zarastlin, ki oslabijo funkcijo in gibljivost kolena.

 

Zdravljenje

Pri zlomu stegnenice je potrebna imobilizacija celotnega spodnjega uda in kolčnega sklepa. Zaradi bolečin lahko vzamete sredstva proti bolečinam, vendar ne aspirina ali ostalih nesteroidnih protivnetnih zdravil, saj vplivajo na strjevanje krvi in na celjenje kosti.

Obiščite travmatološko ambulanto, kjer bodo s podrobno anamnezo, ter preiskavami, med katerimi je zelo pomembno RTG slikanje, ovrgli ali potrdili zlom stegnenice. Občasno lahko pride do težav pri postavitvi diagnoze, predvsem kadar je do zloma prišlo spontano in brez padca in kadar so bile bolečine prisotne že pred padcem. Morda vas bodo napotili tudi na magnetnoresonančno slikanje (MR), saj je MR občutljiva in specifična preiskovalna metoda pri razločevanju med vnetjem mehkih tkiv, sinovitisom, novotvorbo ali okužbo. Glede na vrsto in lego poškodbe stegnenice se bodo odločili za tip zdravljenja. Pri nekateri manjših zlomih oziroma odkrhnjenjih se lahko odločijo za konservativno zdravljenje z nekajtedenskim mirovanjem. Poleg psihofizičnega stanja poškodovanca pripomorejo k odločitvi o načinu zdravljenja tudi starost poškodovanca in spremljajoče bolezni. Zlome glave in vratu največkrat zdravijo operacijsko. Zlome natančno naravnajo in jih s primernim osteosintetičnim materialom tudi utrdijo. Pri starejših osebah največkrat vstavijo kolčno protezo. Tudi zlomi diafize stegnenice se praviloma zdravijo operacijsko. Zlom učvrstijo z različnimi vijaki, ploščicami in zunanjimi fiksatorji. Pri nepopolnih in nepremaknjenih zlomih spodnjega dela stegnenice je zdravljenje lahko konzervativno, sicer pa je potreben operativen poseg.

Čeprav obstajajo številne operacijske tehnike zdravljenja kolka, je treba vedno misliti na dejstvo, da je ostarel človek, ki zaradi poškodbe obleži v postelji, še dodatno ogrožen. Zaradi slabše odpornosti postane dovzeten za respiratorne in druge okužbe, poveča pa se tudi možnost za nastanek tromboze in embolije. Pomembno vlogo pri zdravljenju ima fizikalna rehabilitacija, ki pomembno vpliva na končni izid zdravljenja. Od vrste zloma in načina zdravljenja je odvisno, kdaj je dovoljeno obremenjevanje noge. Fizioterapija po zlomih kolka je usmerjena v učenje hoje z berglami in hoduljo, potrebno je postopno povečanje gibljivosti kolka in postopno večanje mišične moči. Bolnik mora bit v čim krajšem času zmožen samostojno opravljati vsakodnevna opravila. Seveda je sam potek zdravljenja v precejšnji meri odvisen od splošnega stanja poškodovanca, cilji fizikalne terapije pa so doseči vsaj tako funkcionalno raven, kot jo je imel poškodovanec pred zlomom stegnenice.

 

 

Julij – avgust, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja