Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Verjetno se še spomnite tega reklamnega gesla, ki je bil še posebej popularen pred dobrimi dvajsetimi leti. Takrat je bil rekreativni slovenski šport v povojih, le nekaj zanesenjakov pa se je zavedalo, kako pomembno je redno ukvarjanje s športom in spodbujalo množice Slovencev. Danes, ko srečujemo športne navdušence na tekaški stezi, v hribih, fitnesih, po kolesarskih stezah, je slika povsem drugačna. Pa vendar so nekatere bolezni, ki bi jih lahko preprečili ali pa vsaj ublažili s primernim gibanjem, v porastu. Zato je kolesarjenje idealen šport za vse, ki se radi gibljejo, vendar niso pristaši prekomernih naporov.

Zlasti poleti je to eden najprijetnejših športov, s katerim lahko popestrite svoj vsakdan. Dolgi dnevi so kot nalašč, da osedlate svojega konjička in se zapeljete nekaj kilometrov. S kolesom boste namreč ob enaki porabi moči prišli 4-krat dlje kot pri hoji. Poleg tega, da se boste rekreirali, boste ob primerni hitrosti tudi opazovali naravo v vsem svojem sijaju. Če nimate na voljo prav veliko časa, zadošča že 20 minut, da opravite trening, koristen za srce in ožilje.

Avtorica: A. Vrbančič

Vsestranske koristi

Poleg tega, da kolesarjenje zelo koristi srcu in ožilju, pripomore tudi k večji vzdržljivosti, hkrati pa povečuje moč. Če se šele odločate za vadbo, pa vas motijo odvečni kilogrami, bo kolo naravnost odlična izbira. Poganjanje pedal namreč pripomore k pospešenemu bitju srca in je ravno pravšnje za topljenje maščob. In čeprav vas nekaj kilogramov preveč moti, naj vas ne skrbi. Mogoče bo začetek težak, vendar bo še vseeno lažji kot pri kakšnem drugem športu, ki terja bolj pospešeno dihanje. Telo se sprva počasi, potem pa čedalje hitreje privaja na pospešeno delovanje srca in ožilja. Pri nobenem športu ne boste zdržali tako dolgo kot pri kolesarjenju. Z nekaj vaje lahko že kmalu poganjate pedale tudi 5 ali več ur, če se vam zdi in če imate čas. Neprestano gibanje odlično deluje na vaše telo. Kisik se namreč še nekaj časa po končanem gibanju sprehaja po telesu in oskrbuje organe.

Prav posebne učinke pa ima na telo poganjanje pedal navkreber. Mišice se napnejo in sčasoma se na želenih mestih oblikujejo nova mišična vlakna, okrepijo se predvsem hrbtne mišice, dobro delo pa opravijo tudi trebušne mišice. Če vztrajno pritiskamo na pedala, bo telo seglo po rezervah maščob. Blazinice bodo kopnele predvsem na zadnjici in na stegnih. Še posebej nežnejši spol bo navdušen nad rezultati kolesarjenja, saj se bo celulit topil in videz stegna bo postajal vse zapeljivejši, ker bodo stegenske mišice postajale vse močnejše. Tudi poraba kalorij bo v eni uri ob hitrosti 20 km/h skoraj 600 kalorij, kar nikakor ni zanemarljivo.

Kolesarjenje je dobro nadomestilo tudi za vse tiste, ki se ukvarjajo s kontaktnimi športi ali tekom. V primeru poškodb je odlična dopolnilna dejavnost, saj lahko prilagodimo obremenitve mišic, tetiv ali sklepov.

Kako se obleči?

Pravilno oblačenje je tudi na kolesu izredno pomembno. Ne preveč in ne premalo, pa bomo mraz ali vročino bolje prenašali. Če ste kolesarski navdušenec, vas tudi mraz zagotovo ne moti in kolesarite tudi v hladnem vremenu. Slojevito oblačenje je nujno, prav tako primerna izbira oblačil, ki dihajo in odvajajo znoj s kože. Pozimi sodi na kožo termo perilo, čez pa še dve do tri plasti, zadnja naj bo termo velur. V primeru vetra je anorak obvezen. Hlače so podložene na sedalu, s tem si boste prihranili marsikateri boleč trenutek. Kapa, podkapa, rokavice in posebni ščitniki, ki jih namestite čez kolesarske čevlje, vam bodo olajšali zimski trening.

Poleti je stvar drugačna. Manj je več. Majica, ki diha in odvaja znoj s telesa in podložene kratke kolesarske hlače ter obvezne kolesarske rokavice so obvezni deli poletne obleke. Sončna očala so prav tako nujna, saj vas bodo obvarovala pred sončnimi žarki in tudi pred mrčesom.

Čelada

… je zakon na kolesu, saj nam lahko reši življenje. Današnje ceste so pravi izziv za različne vrste voznikov, ki preizkušajo svoje sposobnosti in veščine. Neučakani vozniki tovornjakov vam z veseljem pohupajo, ko se prav tesno peljejo mimo vas. In če ste zatopljeni v svoje misli, se vam v takem trenutku lahko zgodi, da vas odnese v jarek. Ne glede na dolžino vašega kolesarskega izleta, je čelada skupaj z rokavicami nujen »modni« dodatek.

Pravilna tehnika

S pravilno tehniko vožnje ohranjate moč in energijo. Začetek vožnje naj bo ogrevalen, tempo stopnjujte postopoma. Če je mogoče, vozite po kolesarski stezi oziroma po skrajnem desnem robu ceste. Pločnik je namenjen pešcem in ne vam. Vozite v lastnem tempu in ne pretiravajte s tempom, ki ga ne zmorete. Ustavite se varno, na varnem kraju, odmaknjenem od prometa in ne ovirajte ostalih udeležencev v prometu. Vedno vzemite s seboj pijačo, če je vaš izlet daljši, imejte s seboj nekaj prigrizkov in energetski napitek. Sadne ali energetske ploščice so odličen vir energije in skupaj z napitkom boste spet pripravljeni za nadaljnje podvige. Zavedajte pa se, da ni dobro delati preveč odmorov, ker je po vsakem odmoru ponoven začetek težji! Če kolesarite v skupini, pa bi si radi privoščili solistično točko, se dogovorite za kraj, kjer se boste ponovno srečali z ostalimi. To je varno in prijateljem boste prihranili mnogo skrbi. Vzpone obvladujte enakomerno, brez vmesnih pospeševanj. Pri spustih ne dirjajte navzdol kot profesionalci na Tour d’ Franceu.

Kaj naj pojem pred vožnjo?

Obrok pred vožnjo naj bo sestavljen  iz ogljikovih hidratov, izbirate lahko med okusnimi  ovseni kosmiči, različnimi muesliji, tudi testenine se bodo prilegle in vas napolnile z energijo, ki jo potrebujete. Dodajte še  kakšen kakav, čokoladno mleko, sadni jogurt.

…in po naporni vožnji

Po vadbi se nam prileže obrok, ki je  mešanica ogljikovih hidratov in beljakovin, s katerimi bomo nadomestili zaloge glikogena in mišične beljakovine.

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več