Testosteron je najpomembnejši moški spolni hormon, saj pomembno prispeva k razvoju sekundarnih spolnih znakov v obdobju pubertete, prav tako pa ima pomembno vlogo pri splošnem zdravju moškega pa tudi pri njegovih spolnih funkcijah.
Prispevek je nastal v sodelovanju z doc. dr. Mitjo Krajncem, dr. med., specialistom interne medicine. V nadaljevanju preberite, kateri so ključni andropavza simptomi, kako jih pravočasno prepoznati ter kdaj poiskati strokovno pomoč.
Simptomi andropavze (poznega hipogonadizma) se lahko prekrivajo z drugimi bolezenskimi stanji. Diagnozo je mogoče potrditi le z laboratorijsko analizo jutranjega testosterona (skupni in po potrebi prosti testosteron) ter z oceno specialista. Samodiagnosticiranje ni priporočljivo.
Vrednosti testosterona so najvišje okrog 20. leta, po tej starosti pa se začnejo postopoma nižati. Med 45. in 55. letom pride do znatnega upada testosterona, kar se odrazi na različnih ravneh, tako v počutju kot čustvenih, vedenjskih in telesnih spremembah. Te spremembe označujemo z izrazom andropavza – gre za skovanko besed ‘andros‘ (moški) in ‘pausis‘ (konec) – čeprav gre v samem procesu predvsem za zmanjšano izločanje androgenih hormonov, ne pa za popolno ustavitev.
Andropavza je pojav, do katerega privede postopno zmanjševanje proizvodnje androgenih hormonov, kar se odrazi z različnimi simptomi. Številni izmed njih so dokaj slični simptomom menopavze – prav zato se je andropavze oprijel tudi pojem moška mena – kljub temu pa pojava ne moremo povsem primerjati, kaj šele enačiti. Izločanje androgenih hormonov in plodnost sta namreč pri moških ohranjena do pozne starosti, medtem ko menopavza označuje obdobje zaključka mesečnega perila in posledično plodnosti za žensko.
V oziru andropavze gre predvsem za postopno, a napredujoče, zmanjševanje sekrecije androgenih hormonov in spermatogeneze, simptomi pa se kažejo tako v vedenjskih, čustvenih kot tudi telesnih spremembah.
»Z andropavzo (mnogi strokovnjaki imajo raje druga poimenovanja, npr. pozno nastali hipogonadizem ali sindrom pomanjkanja testosterona) je povezan upad testosterona, ki se lahko kaže s telesnimi in duševnimi spremembami. Na telesni ravni se kaže kot upad mišične mase in moči, upad kostne gostote, večanje deleža maščobnega tkiva, povečana utrujenost in težave na področju spolnosti (slabši libido, šibkejše erekcije, odsotnost jutranjih erekcij – spolne težave so za stanje najbolj specifične). Poveča se tudi tveganje slabokrvnosti. Na duševni ravni se moški lahko soočajo s pomanjkanjem energije, slabšim razpoloženjem in zmanjšanjem vitalnosti,« simptomatiko postopnega upada androgenih hormonov osvetli doc. dr. Mitja Krajnc, dr. med., spec. interne medicine, z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Upad androgenih hormonov je naraven in postopen pojav, ki se začne nekje po 30. letu starosti, pri nekaterih že prej. V naslednjih tridesetih letih vrednosti testosterona v krvi počasi, a postopoma, padajo (po 30. letu se raven testosterona v krvi zmanjša v povprečju za 1 % letno), medtem ko t. i. andropavza običajno nastopi med 45. in 55. letom, ko je letni upad celotnega testosterona že 1,6-odstoten. Prvi simptomi se običajno pojavijo po srečanju z abrahamom, ob dopolnjenem 70. letu pa je, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, pri moških zabeležena le še 10-odstotna raven androgenih hormonov.
Tako imenovani pozno nastali hipogonadizem (op. zmanjšano izločanje spolnih hormonov) nastane kot posledica več dejavnikov. Vrednosti testosterona so običajno najvišje ob koncu pubertete, saj gre za hormon, pod taktirko katerega poteka preobrazba fantov v moške. Proizvodnja testosterona poteka v leydigovih celicah v modih (pri starostnikih deluje le še tretjina celic), manjši del pa v nadledvični žlezi, vse skupaj nadzoruje nadzorni center v možganih. Količina proizvedenega testosterona je tako odvisna od hipotalamusa v možganih, žleze hipofize pod njim in samih mod.
V prvih dveh namreč pride do proizvodnje hormona LH (luteinizirajoči hormon), ki spodbuja proizvodnjo testosterona v modih, ko ta doseže spodnjo raven. Pri mladih moških se proizvede okvirno 7 mg hormona dnevno, kar je 20–30-krat več kot pri ženski. Večji del testosterona v krvi (98 %) se veže na beljakovine in velja za t. i. manj aktivno obliko, medtem ko je nevezana oblika testosterona hormonsko najbolj aktivna.
Testosteron skrbi za razvoj sekundarnih moških spolnih znakov v puberteti, torej za poraščenost, mišično maso, ton glasu itd., v odrasli dobi pa je zaslužen za nemoteno delovanje spolnih funkcij in znakov (libido, erektilna funkcija …). Poleg tega spodbuja tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu in zavira razgradnjo kostnine ter povečuje mišično maso in moč. Hkrati deluje tudi na razpoloženje in kognitivne sposobnosti. Testosteron vpliva tudi na delovanje prostate, a kot opozarja Krajnc, postopen upad hormonov na delovanje te pomembne moške spolne žleze ne vpliva: »Prostata je sicer odvisna od moških hormonov, vendar (naravni) upad testosterona s starostjo po raziskavah sam po sebi ne poveča nevarnosti za benigno povečanje prostate (BHP) ali raka prostate.«
Kot omenjeno, testosteron vpliva tako na telesne kot čustvene in vedenjske vidike posameznika, zato se tudi njegov vpad zrcali na več ravneh. Če gre v puberteti za porast androgenih hormonov, zmanjšano izločanje le teh prinese ravno obraten proces. Zanj so značilne motnje erekcije, vključno z občutnim vpadom spolne sle in znižana količina ejakulata. Vzroki za motnje erekcije so lahko v obdobju potencialne andropavze povsem organski in nastanejo kot posledica povečanega krvnega tlaka in nekaterih zdravstvenih težav, npr. srčno-žilne bolezni, težave s prostato itd. Z leti pri moških tudi pojenja spolna odzivnost, posledica sta zmanjšano število spontanih jutranjih erekcij kot tudi pomanjkanje spolnega vzburjenja.
Preberite tudi: Kako odpraviti težave z erekcijo?
Spremembe so opazne tudi na telesni ravni, saj pogosto pride do upada telesne in obrazne poraščenosti. Pri tem gre seveda tudi za pomembne genetske dejavnike, pa tudi vpliv staranja, saj se z leti delež las v fazi mirovanja veča, posledično je lasišče vedno bolj razredčeno. Ker testosteron vpliva tudi na kostno gostoto, njegovo zmanjšanje vodi v bolj krhke in lomljive kosti. Zmanjšane vrednosti testosterona vplivajo na zmanjšanje mišične mase in moči, sočasno s porastom telesne teže na račun maščevja. Slednje se začne kopičiti predvsem v zgornjem delu telesa in okrog trebuha. Hormonske spremembe vplivajo tudi na elastičnost žil, saj je verjetnost za težave s krčnimi žilami pri moških v andropavzi večja.
Že sam proces staranja je povezan z izgubo mišične mase, upadom telesne poraščenosti in spolne sle ter drugimi spremembami na telesni ravni, vendar pa so vsi ti znaki v primeru hormonskega neravnovesja še bistveno bolj izraziti in se pojavijo bistveno prej. Upad testosterona se, kot omenjeno, kaže tudi z vedenjskimi in čustvenimi spremembami kot težave z nespečnostjo, zmedenost, anksioznost, utrujenost, tudi depresija. Ker gre za dlje časa trajajoč proces, je znake pogosto težko opaziti, saj se razvijajo počasi.
Prav tako nanje vpliva še vrsta drugih dejavnikov, od življenjskega sloga in izpostavljenosti stresu, pa tudi strupene snovi iz okolja. Prav zaradi tega lahko sami pomembno vplivate na obvladovanje hormonskih sprememb v telesu, na kar opozori tudi Krajnc, ki ob tem navede nekaj priporočil za moške po 40. letu starosti: »Velikega pomena je zdrav življenjski slog – vzdrževanje normalne telesne teže, redna telesna vadba (tako aerobna kot vadba za moč) pa tudi ustrezno zdravljenje kroničnih bolezni, npr. sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni. Ti ukrepi pri mnogih izboljšajo simptomatiko andropavze, imajo pa še druge pozitivne učinke na zdravje. Nekatere nove raziskave kažejo, da lahko antioksidanti iz hrane (npr. polifenoli v sadju in zelenjavi) odložijo pojav težav, kar pa še ni dovolj raziskano.«
Raven testosterona se med aktivnostjo spreminja, na vrhuncu le te pa se njegova raven dvigne za kar tretjino. Prav zato se priporoča redna vadba, z namenom, da ohranjamo visoke vrednosti testosterona. Z gibanjem ne razmigamo le telesa in testosterona, temveč poskrbimo tudi za razgradnjo maščobnega tkiva. V tem se namreč skriva aromataza, ki testosteron spreminja v estrogen, zato lahko izguba že nekaj kilogramov močno zmanjša proces pretvorbe in posledično dvigne raven testosterona. Vredno je prevetriti tudi jedilnik in nanj uvrstiti veliko sadja ter zelenjave ter obenem zmanjšati vnos nasičenih maščob ter živil z visokim glikemičnim indeksom, ki pripomorejo h kopičenju maščobe v telesu.
Andropavza je stanje, pri katerem pri moških pride do postopnega upada proizvodnje androgenih hormonov, predvsem testosterona. Za razliko od menopavze se izločanje hormonov in plodnost pri moških ne ustavita – upad je počasen, dolgotrajen in ne pomeni konca plodnosti.
Upad testosterona se začne že po 30. letu (v povprečju 1 % letno). Najizrazitejši simptomi moške andropavze se običajno pojavijo med 45. in 55. letom, ko je letni upad približno 1,6 %.
Najpogosteje se najprej pojavijo spremembe libida, utrujenost, erektilne težave, manj energije, poslabšanje razpoloženja in zmanjšana mišična masa. Pri mnogih moških se pojavijo tudi motnje spanja in več kopičenja maščobe okoli trebuha.
Da. Upad testosterona je eden najpogostejših hormonskih razlogov za erektilne težave, slabši libido in zmanjšano število jutranjih erekcij. Težave lahko dodatno poslabšajo povišan krvni tlak, sladkorna bolezen ali bolezni srca.
Simptomi sami po sebi niso dovolj. Nizko raven testosterona potrdi laboratorijska jutranja meritev skupnega testosterona (in po potrebi prostega testosterona), skupaj s strokovno oceno zdravnika ali endokrinologa.
Da. Podobne simptome povzročajo stres, pomanjkanje spanja, depresija, bolezni ščitnice, debelost, presnovni sindrom, diabetes, srčno-žilne bolezni ali kronični stres. Zato je potrebna strokovna diagnostika.
Po 30. letu testosteron pada v povprečju za 1 % na leto, po 45. letu pa za približno 1,6 % na leto. Po podatkih WHO imajo moški pri 70. letu pogosto le še približno 10 % ravni androgenov.
Nizek testosteron je povezan z razdražljivostjo, tesnobo, zmedenostjo, depresivnim razpoloženjem, nižjo samozavestjo in zmanjšano motivacijo. Mnogi moški opisujejo občutek »mentalne megle« ali upad vitalnosti.
Da, lahko. Pojavi se zmanjšanje količine ejakulata in slabša kakovost semenčic, vendar plodnost ni popolnoma izključena, saj moški tudi v starosti še vedno izločajo androgeni hormon – le v manjših količinah.
Da. Visok delež sladkorja, predelana hrana in nasičene maščobe pospešujejo nalaganje maščobnega tkiva, kar poveča pretvorbo testosterona v estrogen. Koristi prehrana bogata z antioksidanti, polifenoli, omega-3 maščobami, zelenjavo, sadjem in kakovostnimi beljakovinami.
Da, najbolj dokazani so: redna vadba, hujšanje pri prekomerni teži, zmanjšanje alkohola, boljši spanec, zmanjšanje stresa in odporniški trening. T. i. »naravni boosterji« so manj učinkoviti in pogosto nepreverjeni.
Nizek testosteron je povezan s povečanim deležem maščob, povišanim krvnim tlakom, inzulinsko rezistenco in slabšo telesno kondicijo. Gre za dejavnike, ki povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni. Sam testosteron ni neposreden vzrok, vpliva pa na presnovo.
Da, lahko. Testosteron zavira razgradnjo kostnine in spodbuja njeno tvorbo. Ko njegova raven pada, se kostna gostota zmanjšuje, kar poveča tveganje za osteopenijo in osteoporozo.
Pri dokazano nizkem testosteronu lahko hormonsko nadomestno zdravljenje pomaga izboljšati libido, erektilno funkcijo, energijo, mišično maso in razpoloženje. Odločitev mora vedno temeljiti na laboratorijski potrditvi in natančni oceni tveganj ter koristi.
Da. Kroničen stres poveča raven kortizola, ki dodatno znižuje testosteron, poslabša spanec, poveča utrujenost in spodbuja kopičenje maščobe. To ustvari začarani krog hormonskega neravnovesja.
Da. Ker testosteron vpliva na žilno elastičnost, njegov upad poveča možnost težav s krčnimi žilami in širše motnje v prekrvavitvi.