Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V letu 1985 so na svetu zabeležili 30 milijonov obolelih za diabetesom, v vseh teh letih pa se je število povišalo kar za desetkrat. Na bolezen vplivajo številni dejavniki, zanimivo pa je, da tudi etična in rasna pripadnost sovpadata s stopnjo diabetesa. Tako za Afroameričane, Latinskoameričane in ameriške domorodce obstaja večja verjetnost, da zbolijo za sladkorno boleznijo. Poleg genetike je diabetes v zadnjem času predvsem bolezen življenjskega sloga, čigar paradni konj je debelost, med socialnimi dejavniki pa prevladujejo družbena neenakost, revščina in slabša izobrazba.

Avtorica: Nika Arsovski

V samem evropskem vrhu bolezni

Evropsko prebivalstvo težijo štiri vodilne nenalezljive bolezni, poleg raka in kronične bolezni dihal so to še srčno-žilne bolezni in diabetes. Te predstavljajo vzrok večine bremena bolezni in prezgodnje umrljivosti, zahtev za zdravstvene sisteme, gospodarski razvoj in blaginjo prebivalstva. Posebno poglavje v zdravstvu tako predstavlja sladkorna bolezen. Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije je število obolelih s sladkorno boleznijo v letu 2014 preseglo število 422 milijonov ljudi, do leta 2030 pa naj bi postala sedmi glavni vzrok smrti na svetu. Prav tako kot v drugih državah tudi v Sloveniji narašča število bolnikov, ki se je od leta 2010 do 2015 povečalo za 15 odstotkov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se na letni bazi število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen poveča za tri odstotke. V letu 2014 so tako zabeležili 104.550 bolnikov z diabetesom, ki so prejemali zdravila za zniževanje krvnega sladkorja, natančneje pa število diagnosticiranih bolnikov ocenjujejo na 125.000. To seveda obsega tudi tiste bolnike, ki se zdravijo samo z zdravim načinom življenja in zniževanjem telesne mase, teh naj bi bilo na podlagi podatkov iz drugih evropskih držav približno 15 odstotkov.

Moški bolj na udaru kot ženske

Sladkorna bolezen se v zadnjih dveh desetletjih pojavlja v vseh starostnih skupinah, narašča pa predvsem med prebivalstvom v srednjem življenjskem obdobju, v delovno aktivni starosti. Tako strokovnjaki opažajo velik porast diabetesa v starostni skupini med 55 in 64 let, v tej dobi je bolezen pri moških skoraj dvakrat pogostejša kot pri ženskah. Poleg tega pa se bolezen razlikuje tudi glede na socialni in ekonomski stan. »Razširjenost sladkorne bolezni in dejavnikov življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, je v razvitem svetu večja v skupinah z nizkim socialno-ekonomskim položajem. Socialni gradient je prisoten tudi pri neodkriti sladkorni bolezni, uspešnosti samovodenja in zdravstvenih izidih ­‒ zapletih sladkorne bolezni. Ranljive skupine utrpijo večje zdravstveno in socialno breme sladkorne bolezni od ostalih delov družbe,« je povedala Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje na že 7. Nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni. Delež prebivalcev s sladkorno boleznijo s starostjo narašča, tako jo ima 22,2 odstotkov prebivalcev, starejših od 75 let, in 16 odstotkov, starih od 65 do 74 let. Velika večina starostnikov tako boleha za diabetesom tipa 2, ki se običajno pojavi po 40. letu, čeprav se v zadnjem času pojavlja tudi pri mlajših.

Zaradi življenjskega sloga bo bolezen beležila rast tudi v prihodnje

Medtem ko je sladkorna bolezen tipa 1 povezana z genetskimi in okolijskimi dejavniki, načinov za preprečevanje pa do zdaj še ne poznamo, med bolniki v večini prevladuje in strmo narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je povezano z neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, strokovnjaki pa rast tovrstne skupine bolezni napovedujejo tudi v prihodnosti. Tovrstni tip bolezni se pojavi v odrasli dobi, saj s staranjem delež močno narašča. Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo ali vsaj odložimo na kasnejše obdobje, pri tem pa ključno vlogo igrata prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Ali bo oseba zbolela za tovrstno boleznijo, v večji meri določa prirojena hitrost propadanja beta celic trebušne slinavke. Počasno dvigovanje krvnega sladkorja lahko pri tipu 2 traja tudi nekaj let, začetne spremembe sicer ne povzročajo občutnih težav, medtem ko bolezen že vpliva na naše žilje. Zaznamo jih po navadi šele, ko je že prepozno in krvni sladkor že presega vrednost 10 mmol/l . Žal na te mehanizme sami ne moramo vplivati, z zdravim življenjskim slogom pa lahko bolezen nekoliko odložimo. S primerno skrbjo za telesno težo, z zdravim načinom življenja, rednim gibanjem lahko vplivamo na potek bolezni ter preprečimo kasnejše zaplete pri razvoju diabetesa. Največji dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 je v zadnjem času namreč centralna trebušna debelost.

Prekomerna telesna teža, kajenje, nezadostno gibanje in nezdrava prehrana

V zadnjih letih je število prekomerno težkih oseb močno naraslo in teža povzroča težave skoraj tretjini evropskih moških in 38 odstotkom žensk, debelih pa je tudi več kot pet milijonov otrok. Več kot 80 odstotkov ljudi z diabetesom tipa 2 je predebelih; pri moških se tveganje povečuje že pri trebušnem obsegu 104 cm, pri ženskah pa 84 cm. Med bolniki s sladkorno boleznijo več kot polovico teži prekomerna teža, slaba petina je kadilcev, tretjina bolnikov se ne prehranjuje v skladu s priporočili in le polovica ve, kako pomembna je zadostna telesna dejavnost. Ta naj bi namreč obsegala vsaj pol ure intenzivnega gibanja do zadihanosti, vsaj trikrat na teden. Vedno bolj so zaradi življenjskega sloga izpostavljeni tudi mladostniki in otroci, saj tudi pri njih opažajo pomanjkanje primerne telesne aktivnosti in primerne zdrave prehrane, zaradi česar se starostna meja niža, bolezen pa se pojavlja že v samem otroštvu. Med mladimi sicer še vedno prevladuje sladkorna bolezen tipa 1, vendar pa se ta lahko pojavi tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. Skoraj 70 odstotkov diabetesa tipa 2 lahko preprečimo s spreminjanjem življenjskih navad ‒ z zdravim življenjskim slogom bi lahko namreč preprečili 160 milijonov primerov bolezni do leta 2040. Prav zaradi tega so se na Nacionalnem inštitutu začeli vključevati v izvajanje evropskih usmeritev in uresničevanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni na področjih spremljanja, obvladovanja sladkorne bolezni in bremena bolezni, udejanjanja pogojev za zdrav življenjski slog in začeli so s programi za primarno raven za dejavnosti družinske medicine in referenčnih ambulant in z dejavnostmi zdravstveno-vzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja.

 

Nezdrave izbire življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, zlasti nezdravo prehranjevanje, čezmerna hranjenost in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, so se v zadnjem času usidrale v zahodni družbi. V nekaterih slovenskih regijah je zdravje prebivalstva značilno bolj obremenjeno kot v drugih. Razlike v razširjenosti sladkorne bolezni med slovenskimi regijami so do 40-odstotne, pri čemer izstopajo Zasavska, Posavska, Savinjska, Pomurska regija in nekatera območja Podravske in Jugovzhodne Slovenije.

 

December 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja