Alge sodijo med najstarejše organizme na Zemlji. Skozi zgodovino so bile del prehrane številnih ljudstev. Kasneje so sicer nekoliko utonile v pozabo, a v zadnjem času je zaradi številnih pozitivnih učinkov na zdravje in predvsem vsebujočih sestavin zanimanje za alge skokovito naraslo. Tako v literaturi o določenih vrstah alg pišejo kot o superhrani in superživilu.
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
»Na začetku, pred tremi in pol milijardami let, so bile modrozelene alge prva fotosintetična oblika življenja na Zemlji. Njihov največji dar je bil, da so ustvarjale kisikovo ozračje, v katerem so se razvile vse višje oblike življenja. Stoletja je že hranila afriška in azijska ljudstva, znanstveniki pa so jo ponovno odkrili šele v našem času,« je v knjigi Spirulina – hrana za zemljane zapisal njen avtor Robert Henrikson. Obstaja preko 25 tisoč vrst alg, ki uspevajo vsepovsod, v morju, stoječih sladkih vodah in tudi na kopnem v vlažnih pogojih. Vse alge niso primerne za prehrano oz. prehransko dopolnilo, nekatere so celo strupene.
Zakladnice pomembnih sestavin
Sestava alg je odvisna od vrste in tudi tega, kje rastejo. Tako lahko sicer ista vrsta, ki pa je zrasla na različnih koncih Zemlje, vsebuje drugačen odstotek določene snovi. A kljub temu lahko rečemo, da tiste alge, ki jih lahko uživamo kot hrano ali kot prehranski dodatek, vsebujejo za naše zdravje in počutje pomembne sestavine. Tako so alge vir beljakovin, številnih vitaminov in mineralov, esencialnih aminokislin, klorofila in nenasičenih maščobnih kislin. Med vitamini velja izpostaviti predvsem vitamine skupine B, provitamin A ter vitamina K in E. Med minerali izstopajo železo, kalcij, jod, magnezij, mangan, krom in številni drugi.
Ravno zaradi sestave alge danes pridobivajo na veljavi. Ne samo na Japonskem, kjer so zelo priljubljene, tudi drugod po svetu jih uporabljajo kot pomoč pri uravnoteženi prehrani in slabokrvnosti. Zelo radi posežejo po njih vegetarijanci, še posebej zaradi vitamina B12, ki ga sicer v njihovi hrani primanjkuje. Alge so dobre za razstrupljanje telesa, zato jih marsikje uporabljajo tudi ob postu ob zelenjavnih in sadnih sokovih, saj blagodejno vplivajo na prebavo. Alge priporočajo za izboljšanje odpornosti, ob fizičnih in psihičnih naporih, ob pomanjkanju energije (npr. ob spomladanski utrujenosti), za zniževanje krvnega tlaka, za spodbujanje delovanja ščitnice itd.
Alge v prehrani
Alge kot živilo so najbolj razširjene na Japonskem. Tam alge predstavljajo malo manj kot četrtino prehrane. Največkrat jih uporabljajo kot sestavine za suši, kot dodatek juham in prikuham, nahajajo se v testeninah, kruhu in drugi hrani.
Alge agar oz. kanten so znane tudi pod imenom rastlinska želatina. Agar lahko uporabimo za pripravo slaščic, ki pa nimajo veliko kalorij. Največkrat agar dobimo v obliki mrvic ali prahu. Za pripravo želatine potrebujemo eno jedilno žlico agarja, ki ga zmešamo z 2 dl mrzle vode. Nato vodo in alge segrevamo do vrenja. Pustimo, da rahlo vre približno 5 minut, pri tem nekajkrat premešamo. Odstavimo in prelijemo v modelček.
Kombu ali kelp so velike temno zelene alge, ki jih prepoznamo tudi po debelih širokih trakovih. Kombu alge so zelo bogate z jodom, cenijo pa jih tudi zato, ker naj bi izboljševale strukturo krvi in razstrupljale telo različnih toksinov. Najpogosteje jih uporabljajo v juhah in jedeh s testeninami. Pogosto jih kuhajo skupaj s stročnicami, saj vpliva na prebavljivost le-teh. Po kuhanju jih lahko tudi odstranimo. Uporabljajo pa jih tudi zunanje, in sicer kot obloge pri zvinih in oteklinah ob padcih.
Po sestavi so kombu alge zelo podobne wakame algam, le da imajo manj joda in več magnezija, sicer pa so bogate tudi z beljakovinami, železom, s kalcijem, provitaminom A in z vitamini B. Najpogosteje jih uporabljamo za pripravo juh, pa tudi solat in drugih zelenjavnih jedi. Veljajo za naravno obrambo pred različnimi okužbami ter za sredstvo, ki preprečuje visok krvni tlak. Wakame alge kuhamo približno 15 minut, nato pa odstranimo osrednji stržen, narežemo na manjše koščke in dodamo jedem.
Alge nori so tanke in hrustljave alge, prav tako polne vitaminov in mineralov ter drugih hranljivih snovi. Najpogosteje jih uporabljajo v sušiju in riževih kroglicah. Te alge kupimo v obliki plahte, ki jo držimo nad ognjem ali nad električno ploščo, dokler ne postane zelene barve. Narežemo na trakove ter dodamo različnim jedem, lahko pa uživamo tudi samostojno kot prigrizek. Nori alge naj bi krepile ledvica in reproduktivne organe ter pomagale pri zniževanju holesterola. Zunanje jih lahko uporabimo na manjših urezninah in ranah za zaustavitev krvavenja.
Alge arame imajo rahlo sladek okus in se odlično prilegajo k izdelkom iz soje in k zelenjavi. Lahko jih namakamo v vodi in nato dodamo jedem, lahko pa jih poparimo in šele nato dodamo juham, soji in zelenjavi. Njeni uporabniki verjamejo, da zaradi svoje sestave krepijo zobe in kosti, izboljšujejo cirkulacijo, znižuje krvni tlak in pomaga pri lajšanju menstrualnih težav. Prav tako jih uporabljajo kot zunanje zdravilo v obliki obkladkov in kopeli za ženske spolne organe.
Tudi hiziki (hijiki) alge so bogate z vitamini in minerali, predvsem se lahko pohvalijo z veliko koncentracijo železa in kalcija; med vitamini pa s provitaminom A ter z vitaminoma B12 in C. Pred uporabo alge namočimo v vodi, nato pa jih kuhamo z rižem ali drugimi jedmi.
Alge kot prehransko dopolnilo
Medtem ko alge v kuhinji počasi zavzemajo svoje mesto, pa jih po svetu veliko bolj uporabljajo kot prehransko dopolnilo v obliki tablet ali prahu. Na ta način »pakirane« lahko kupimo že omenjene alge kombu, ki slovijo ravno zaradi velike vsebnosti joda in jih zato nekateri zeliščarji predpisujejo za zdravljenje blagih motenj v delovanju ščitnice.
Kot prehransko dopolnilo so še bolj priljubljene alge haloga, klamatske alge, chlorella in spirulina. Morska alga haloga, znana tudi pod imenom kelp (kupite lahko t.i. kelp rezance oz. kelp špagete), je zakladnica mineralov in vitaminov, predvsem joda ter folne kisline. Zaradi visoke vsebnosti joda alge spodbujajo delovanje žleze ščitnice in celotne presnove, dobre pa so tudi pri utrujenosti in težavah s prehrano. Alge v prahu lahko dodamo vsem jedem, odlično pa se prilegajo kot dodatek sadnim in zelenjavnim sokovom. Kot pri vseh algah, ki veljajo za prehransko dopolnilo, je tudi tu treba upoštevati, da ne prekoračimo priporočenega vnosa. Zunanje lahko alge dodamo kopelim, saj blagodejno vplivajo tudi na našo utrujeno kožo.
Klamatskim algam rečejo tudi »čudež iz jezera Klamath«, ki se nahaja v južnem delu ameriške zvezne države Oregon. Niso gojene in imajo prebavljivo celično steno, kar omogoča največjo vsrkanje hranil. Jezero napajajo reke in potoki, ki so nasičeni z vulkanskimi minerali. Tako klamatske alge vsebujejo številne minerale, skoraj 70 mineralov, prav toliko elementov v sledeh, 20 antioksidantov, omega-3 in omega-6 maščobne kisline itd. Iz omenjenih razlogov naj bi klamatske alge krepile imunski sistem, preprečevale depresijo, izboljšale zbranost, krepile krvožilni sistem, izboljšale delovanje prebavil itd.
Kot prehranski dodatek pa so najbolj priljubljene alge chlorella in spirulina. Tako prve kot druge je mogoče gojiti. V 60. letih prejšnjega stoletja se je gojenje osredotočilo na alge chlorella, v zadnjem času pa nekoliko bolj na alge spirulina, saj je njihovo gojenje enostavnejše.
Alge chlorella vsebujejo približno 60 % rastlinskih beljakovin, veliko vitaminov in mineralov. So veliko boljši vir beljakovin kot meso, ribe in jajca. Vsebujejo številne esencialne aminokisline ter tudi druge aminokisline. Telo ne more samo tvoriti esencialnih aminokislin, zato jih je treba vnesti s prehrano. Zagovorniki teh alg jim pravijo superhrana za razstrupljanje, saj nase vežejo strupene snovi, težke kovine in jih odvaja iz telesa, prav tako pa podpirajo čiščenje krvi. Opravljene so številne študije, ki so pokazale, da te alge blagodejno vplivajo pri sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku, povišanem holesterolu, izboljšajo prebavo, so v pomoč pri depresiji in utrujenosti itd.
Algam spirulina številni pišejo velike hvalnice. Celo UNESCO naj bi jih označil za popolno prehrano, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je zapisala, da so najboljši vir beljakovin 21. stoletja. Tako velja kot zanimivost povedati, da priporočena dnevna količina teh alg vsebuje več antioksidantov kot pet obrokov zelenjave, ima bistveno več odstotkov železa kot špinača, neprimerljivo več betakarotena kot korenje, več kalcija kot polnomastno mleko, več beljakovin kot tofu itd.
O učinkih spiruline je opravljenih veliko študij in raziskav. Poleg tega, da oskrbuje organizem z vsemi esencialnimi beljakovinami, maščobnimi kislinami, vitamini in minerali, naj bi delovala tudi kot antioksidant. Pomagala naj bi pri prečiščevanju telesa, urejanju prebave, zniževala naj bi raven slabega holesterola v krvi, preprečevala slabokrvnost, pozitivno vplivala na alergije, pomagala pri vnetjih in celjenju ran, srbela za boljši imunski sistem, pomagala pri pomanjkanju energije, boljši psihični kondiciji itd. Nekatere raziskave celo trdijo, da naj bi zniževala tveganje za nastanek rakavih obolenj, zavirala razmnoževanje virusov gripe, herpesa, HIV-1 itd.
Hranimi jih v temnem prostoru
Alge kot prehransko dopolnilo lahko uživamo v obliki tablet ali prahu. Hranimo jih v temnem prostoru pri sobni temperaturi, običajno so učinkovite približno dve leti. Prah lahko zmešamo s priljubljenim sadnim ali zelenjavnim sokom, dodamo ga lahko jogurtu; potrosimo po solati ali drugih hladnih jedeh. Alge v prahu dodajamo le v hladne ali tople jedi, nikoli v vroče oz. vrele, saj s tem lahko uničimo pomembne vitamine in encime, ki jih alge vsebujejo. Za boljšo absorpcijo hranilnih snovi, še posebno železa, sočasno uživamo hrano, bogato z vitaminom C.
Zelo redko lahko ob jemanju alg pride do prehodnih reakcij, npr. napenjanja, slabosti in povečane telesne temperature. Blato se lahko obarva zeleno zaradi izločanja odvečnega klorofila. Lahko pride tudi do pojava izpuščajev in aken. Vse skupaj pa kaže na to, da telo izloča strupe in skuša vzpostaviti notranje ravnovesje. Težave v nekaj dneh ponavadi izginejo.
Zanimivost:
Že v 70. letih prejšnjega stoletja so v Mehiki uporabljali spirulino pri pripravi mleka za dojenčka. Otroška hrana mora v skladu z zakonom vsebovati pet odstotkov spiruline.
Maj, 2012
