Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
debelost v pandemiji

Tako v svetu kot v Sloveniji v zadnjih letih debelost med odraslimi in otroki ter mladostniki narašča. Ukrepi za obvladovanje širjenja epidemije covida-19 so težavo še povečali. Zato je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravilo spletni posvet na temo čezmerne telesne teže in debelosti. Izbrani strokovnjaki so razpravljali o tem, kako do debelosti pride, kolikšen je delež čezmerno prehranjenih in debelih ljudi v Sloveniji, kakšne so posledice debelosti, kako je na težave s čezmerno telesno težo vplivala epidemija covida-19 in kaj velja v prihodnosti storiti, da težave ublažimo.

Avtorica: Alja Možej

Debelost najbolj prizadene ljudi s slabšim socialno-ekonomskim položajem

Prim. Matija Cevc, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana je pojasnil, da je poglavitni razlog za debelost sodoben način življenja. »Naši predniki so bili pogosteje lačni kot siti in temu se je genetsko prilagodilo tudi telo: ker so bile možnosti shranjevanja živil za obdobja brez hrane omejene, je telo višek shranjevalo kot maščobo. V drugi polovici 20. stoletja pa je človeštvo iz obdobij pomanjkanja večinoma prešlo v obdobje preobilja. Naša telesa pa se temu niso prilagodila.«

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima v razvitem svetu 40 % populacije čezmerno telesno maso, več kot 20 % pa je debelih.

Podatki tudi kažejo, da čezmerno uživanje hrane, ki je energetsko bistveno prebogata za naš pretežno sedeči način življenja, botruje temu, da »danes v svetu že več ljudi umre zaradi čezmerne prehranjenosti kot zaradi lakote,« je še dodal Cevc.

Leta 2016 je bila čezmerna prehranjenost in debelost globalno gledano že peti najpomembnejši dejavnik tveganja za umrljivost, povezan z več kot 4,5 milijona smrti.

Čezmerna telesna teža se najhitreje širi med populacijo s slabšim socialno-ekonomskim položajem. Nič drugače ni v Sloveniji, kjer je umrljivost v vzhodnem delu države, kjer je socialno-ekonomski status prebivalstva slabši, bistveno večja kot v osrednji Sloveniji. »Verjeten razlog za to je, da je načeloma zdrava hrana dražja od t. i. hitre prehrane, po drugi strani pa je tudi ozaveščenost o zdravem življenjskem slogu med socialno šibkejšo populacijo slabša,« razlaga dr. Cevc.

Znano je tudi, da na porast telesne teže vplivajo spremembe v presnovi, ki so posledica staranja. Tako starostniki potrebujejo bistveno manjši dnevni kalorični vnos, kot so ga potrebovali v mladosti. Deloma je razlog za to v bolj umirjenem življenju z manj telesne dejavnosti, po drugi strani pa na to vplivajo tudi hormonske spremembe, kot sta menopavza in andropavza. Na povečanje telesne teže pa vplivajo tudi psihološki dejavniki. »Dokazano je, da depresija pogosto vodi v prenajedanje in zmanjšano telesno dejavnost, pomanjkanje spanja, ki pogosto spremlja depresijo, nemalokrat pa jo tudi sproža, pa prav tako vodi v povečano telesno težo in debelost,« še dodaja dr. Cevc.

Nadalje je Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., z NIJZ kot pomemben vidik, ki vpliva na nastanek čezmerne telesne mase in debelosti, izpostavil prehranske vzorce. Odrasli imajo namreč velikokrat neustrezen ritem prehranjevanja in pogosto preskakujejo oziroma izpuščajo dnevne obroke. Pri tem so še posebej problematični moški in aktivna populacija. Neustrezna je tudi sestava prehrane. Od priporočenih živil v zdravi prehrani pri odraslih v Sloveniji izstopa nizek vnos zelenjave, prehranskih vlaknin, mleka in mlečnih izdelkov ter visok vnos soli in mesa. »Za nameček pa ljudje čedalje pogosteje posegamo po bližnjicah v prehranjevanju, kar se kaže v porastu rabe prehranskih dopolnil,« je poudaril dr. Poličnik.

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Z zdravjem povezan življenjski slog 2020 je razkrila, da imamo v Sloveniji 38,2 % odraslih v starosti 25–64 let čezmerno hranjenih, 18,3 % pa se jih že sooča z debelostjo. Problem se še posebej odraža pri moških (48,3 % jih ima prekomerno telesno maso in 20,7 % jih je debelih), osebah z nižjo stopnjo izobrazbe ter pri prebivalcih jugovzhodne Slovenije, Posavja, Zasavja, Pomurja in Podravja. Trendi kažejo, da se je debelost pri odraslih moških od leta 2001 do danes dvignila za 4,5 %, pri ženskah pa za 1,8 %.

Primanjkljaj gibanja lahko pri otrocih vodi v dolgoročne posledice

S pandemijo covida-19 povezani javnozdravstveni ukrepi so povečali tveganje za debelost in z njo povezane zaplete pri otrocih.

Po besedah izr. prof. Gregorja Starca, prof. šp. vzg., na Fakulteti za šport, je zaradi epidemije covida-19 in posledičnega zaprtja šol za vse otroke ter športnih društev, v katerih je sicer redno vadilo več kot 40 % slovenskih otrok, pri mnogih otrocih in mladostnikih začel prevladovati »sedeči« vzorec vedenja. »Učenje na daljavo je podaljšalo čas, ki ga otroci in mladostniki vsak dan presedijo pred zasloni, intenzivnost telesne dejavnosti, kakršni so otroci in mladostniki podvrženi doma, brez družbe vrstnikov in vodstva strokovnjakov, je na izjemno nizki ravni, ki ne omogoča ustreznega gibalnega razvoja, s tem pa tudi ne ustreznega razvoja na drugih področjih. Zaradi tega smo danes priča največjemu upadu gibalne učinkovitosti in največjemu porastu čezmerne prehranjenosti med otroki in mladostniki v zgodovini.

To s seboj prinaša realno tveganje, da korona generacija otrok in mladostnikov ne bo izkoristila svojih razvojnih potencialov niti v gibalnem niti v kognitivnem razvoju, da bo izpostavljena večjim zdravstvenim tveganjem in da bo zaradi socialne izoliranosti tudi njihov socialni razvoj ogrožen,« je prepričan Starc.

Doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana se strinja, da bi opisana situacija lahko dolgoročno vplivala na zdravje otrok: »Navkljub temu, da covid-19 pri otrocih poteka v blažji obliki kot pri starejši populaciji, so tudi pri njih možni pomembni zapleti, zaradi katerih je potrebna ne le hospitalizacija, temveč tudi intenzivno zdravljenje. Najpogostejše pridruženo stanje, ki je povezano s težjim potekom covida-19 pri otrocih, so prirojene ali pridobljene imunske pomanjkljivosti. Pa tudi debelost predstavlja pomemben dejavnik tveganja za potek in zaplete bolezni covid-19. Debelost je namreč povezana s stanjem kroničnega vnetja in z zmanjšanim imunskim odzivom za okužbo z virusom SARS-CoV-19, oboje pa bi lahko vplivalo ne le na povečano verjetnost za okužbo in težji potek covida-19, temveč tudi na podaljšano kužnost ter slabši odziv na cepljenje proti SARS-CoV-19.«

Predsednica Koronarnega kluba Ljubljana Petra Simpson Gromje pojasnila, da čezmerna telesna teža sodi med pomembne dejavnike tveganja, ki povzročajo razvoj srčno-žilnih bolezni. Zato ima v njihovem klubu v sklopu procesa vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov čezmerna telesna teža pomemben položaj, in sicer jo obravnavajo v okviru integriranega programa opolnomočenja.

V prihodnosti bomo morali sistematično poskrbeti za gibanje tako odraslih kot otrok

Sodelujoči strokovnjaki so posvet sklenili z besedami, da je debelost v porastu, zaradi česar bo v prihodnje programe redne telesne vadbe, ki so se v pretekli praksi izkazali za uspešne, treba spodbujati povsod po Sloveniji, tudi za zdravo populacijo.

Prav tako bo treba, ko se bo obdobje korone enkrat končalo, vložiti ogromno truda na področju vzgoje in izobraževanja, športa in javnega zdravja, če bomo želeli odpraviti škodo, ki nastaja z vsakim dnem, ko otroci in mladostniki ne morejo živeti v običajnem ritmu in običajnem okolju. Potrebno je ponovno premisliti osnovne paradigme izobraževanja, pa tudi osnovne paradigme otroškega in mladinskega društvenega športa v smeri vključevanja vseh, ne le nadarjenih otrok. Ko bodo razmere to dopuščale, bo potrebno spodbujati obšolsko delovanje za telesno dejavnost, predvsem za družine z nižjim socialno-ekonomskim statusom.

Ponovno pa je treba premisliti tudi splošno rabo elektronskih tehnologij v domačem okolju in staršem ponuditi podporo pri pravilni vzgoji otrok in mladostnikov v danes tehnološko bogatem okolju. Starše je treba ozaveščati in jih opolnomočiti, da bodo okrepili svojo in otrokovo (družinsko) telesno dejavnost ter varovanje lastnega zdravja in zdravja vseh družinskih članov. Za konec pa so udeleženci posveta še poudarili, da pogostokrat obstaja preveč zaščitniška presoja staršev o otrokovem rekreativnem udejstvovanju in preživljanju prostega časa na telesno dejaven način. Ne gre namreč pozabiti, da je zdrava mladost tudi mladost s potolčenimi koleni.

ABC

A V Sloveniji je 38,2 % odraslih v starosti od 25–64 let čezmerno hranjenih.

B Zaradi covida-19 smo priča največjemu porastu upada gibalne učinkovitosti med otroki in mladostniki v zgodovini.

C Spomniti se je treba, da je zdrava mladost tudi mladost s potolčenimi koleni.

Ne spreglejte

prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več
staranje kože
Povezava med prehrano in videzom kože, las in nohtov vzbuja zanimanje že od antičnih časov. Koža, lasje in nohti so
Preberi več
zdravljenje glivičnih okužb z zdravilnim lakom
Lokalno zdravljenje glivične okužbe nohtov z zdravilnim lakom, ki vsebuje učinkovino ciklopiroks, je zelo varno in je primerno pri blagi
Preberi več
rak jajčnikov
V Sloveniji v zadnjih letih za rakom jajčnikov zboli 140 žensk na leto, to je približno 14 primerov na 100.000
Preberi več