Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Že daljše obdobje poslušamo informacije, da je v razvitem svetu ogromno predebelih ljudi. Na debelost pa zagotovo ne smemo gledati zgolj z estetskega vidika, predvsem se moramo zavedati, da se zaradi debelosti poveča zdravstveno tveganje. Kako prekomerna povišana telesna teža vpliva na naše zdravje?

Avtorica: Katja Štucin

 

Ob vsiljevanju lepotnih kriterijev s strani medijev marsikdo ali bolje rečeno marsikatera ženska predstavnica meni, da je predebela, vendar normalna teža ali nekaj kilogramov preveč najbrž še ni razlog za paniko. Kdaj smo pravzaprav prekomerno težki? Po besedah dr. Milene Blaž Kovač, dr. med., spec., je bolj kot podatek o telesni teži pomemben podatek o sestavi telesa, o deležu maščob. »Vemo, da sta lahko dva posameznika enako težka, pa ima eden mišice, drugi pa ne. V zdravstvenih domovih so na voljo tehtnice, ki vas bodo razsvetlile, v katero skupino spadate. Pri ženskah se denimo pri 50. letu zaradi hormonskih sprememb začne nižati delež mišične mase. Torej je ključnega pomena gibanje. Zelo pomemben pa je tudi podatek obsega okoli trebuha. V mejah normale je od 94 do 102 centimetra za moške in od 80 do 88 centimetrov za žensko. Če je večji, se poveča tveganje za metabolne zaplete.«

Debelost ogroža

Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Je posledica tako genetskih dejavnikov kot dejavnikov okolja, izpostavljajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kot pa so zapisali predstavniki Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v okviru projekta Uživajmo v zdravju s prehrano in telesno dejavnostjo je debelost psihosomatska in hkrati sodobna civilizacijska bolezen, ki nastane kot posledica evolucijske neprilagojenosti na preobilje hrane in pomanjkanje telesne dejavnosti. Predstavlja dejavnik tveganja za številne kronične nenalezljive bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, koronarne bolezni srca, povišan krvni tlak, obolenje žolčnika, možganska kap, določene vrste raka, poveča pa se tudi pogostost kostno-mišičnih težav in težav z dihanjem. Debelost je sicer uvrščena tudi na seznam bolezni. Leta 1997 je Svetovna zdravstvena organizacija potrdila, da je debelost bolezen, ki se kaže kot zelo povečana telesna teža glede na telesno višino in spol.

Prehranjujmo se zdravo

V okviru rehabilitacij pri številnih boleznih se priporoča zdrav življenjski slog, denimo tudi po srčnem infarktu. »Eden od temeljnih ciljev rehabilitacije je po besedah prim. Matija Cevca, dr. med., tudi spodbujanje bolnikov, da spremenijo nezdrav življenjski slog. Sem spada predvsem odvajanje od kajenja, spodbujanje k trajni redni telesni dejavnosti in upoštevanje priporočil zdravega mediteranskega načina prehranjevanja ter tudi življenja. Vse več izsledkov raziskav namreč nakazuje, da ni dovolj le upoštevanje priporočil mediteranske prehrane, ampak je treba sprejeti mediteranski življenjski slog, v sklop katerega spada tudi umirjen način življenja, ko si vzamemo čas za počitek, hrano in se izogibamo nepotrebnim stresnim situacijam. Seveda predebelim svetujemo tudi zdravo hujšanje, ki ni koristno le za obvladovanje srčno-žilnih bolezni, ampak tudi za preprečevanje mišično-skeletnih težav (npr. obraba kolkov, kolen ipd.). Ob koncu rehabilitacije bolnikom svetujemo še, kako naj s telesno dejavnostjo nadaljujejo, kaj je zanje koristno in česa naj se izogibajo. Seveda je športna dejavnost lahko koristna, a to velja le za rekreativno dejavnost in ne za tekmovalno. Pretiravanja pa so škodljiva.«

Debelost pri otrocih

Slaščice, sladki napitki z mehurčki, slani prigrizki … so pogosto zelo priljubljena hrana otrok. Kako je s povečano težo pri najmlajši populaciji, smo med drugim vprašali Magdaleno Urbančič, dr. med., specialistko pediatrije, direktorico Centra za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični.

Imamo dve vrsti debelosti, periferno in centralno, pove Urbančičeva. »Prva oblika je bolj vizualna, maščevje je povečano na stegnih, bokih in rokah, pri centralnem pa se odvečni kilogrami nabirajo okoli trebuha in v trebušni votlini. Ta dela veliko težav, saj se maščoba nabira okoli vseh notranjih organov, kar pomeni moteno delovanje prebavil, jeter, ledvic, notranjih genitalij, ožilja, srca … Po splošnih priporočilih se morajo otroci držali osnovnega principa prehranjevanja, kar pomeni štiri do pet dnevnih obrokov na približno tri do štiri ure, pri čemer je zajtrk obvezen, medtem ko se včasih večerjo lahko tudi izpusti. Zajtrk je po besedah Urbančičeve sicer pomemben zato, ker je treba začeti dan z novo energijo. »Otrok je po nočni pavzi začel nov dan z vsemi dejavnostmi in je zato porabil precej energije. Namesto da bi bil prvo uro v šoli najbolj pripravljen in produktiven, nima energije za miselno delo. Reakcija telesa je sporočilo v obliki lakote, ki narekuje možganom, da nekaj potrebujejo in posledično v večini primerov otrok kaj kmalu poje več, kot v resnici potrebuje.«

Zakaj so otroci debeli?

Debelost nastane, ker ni ravnotežja med kalorijami, ki jih otrok zaužije, in tistimi, ki jih porabi, vključno z rastjo in dejavnostmi, pojasnjuje Urbančičeva. »Otrok je predebel v tistem trenutku, ko njegov indeks telesne mase naraste nad 95 percentilov za njegovo starost in velikost.« Seveda pa vsaka debelost nosi s seboj negativni prizvok in zdravstvene težave. Slednje nastanejo pri otrocih z debelostjo hitreje kot pri ostali populaciji. »Prihaja do predčasnih nenalezljivih kroničnih bolezni: srce in ožilje sta dodatno obremenjena zaradi povečane mase telesa in povečanih maščob v krvi, ventilacija pljuč je zmanjšana zaradi slabše gibljivosti trebušne prepone, pojavljajo se predstopnje sladkorne bolezni, prav tako zamaščena jetra, moteno je delovanje hormonov in pojavijo se ortopedske težave zaradi spremenjene fizionomije telesa. V hrbtenici se začnejo pojavljati obrabe sklepov, prihaja do prezgodnjih bolečin v križu, kolkih, kolenih in stopalih, zato veliko otrok toži o teh bolečinah. Kasneje, v procesu zniževanja telesne teže in povečane telesne dejavnosti mišice prevzamejo večjo vlogo in tako težave počasi izginevajo.«

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Pri nas se trend naraščanja otrok s povečano težo umirja oziroma ostaja na istem nivoju. Pred leti smo govorili, da pri nas ni ekstremne debelosti, vendar v zadnjih letih ugotavljamo, da se tudi pri otrocih pojavlja ekstremna debelost, ko je otrokova telesna teža dva- do trikrat večja od idealne teže za njegovo starost in višino. »Večina otrok, ki se zdravi pri nas, ima neki zmeren presežek do 20 kg. Torej, če pri izgubi telesne mase gledamo na hitrost, ki jo zagovarjamo, je to od pol do enega kilograma na mesec. Če vzamemo v obzir še, da je otrok v rastni dobi in zraste od pet do sedem centimetrov na leto, v roku enega leta dosežemo primerno stanje, ko rečemo, da lahko otrok težo vzdržuje glede na višino,« pojasnjuje Urbančičeva in dodaja, da je čas izgube zelo pomemben. »Pri počasnem zniževanju telesne teže se znižuje masa maščobe, pri hitrem pa se vključijo mehanizmi stradanja, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo. To je motnja pubertetnega razvoja in rasti.«

Pomembni so hitri ukrepi

Velikokrat rečemo, da se nam dogajajo ameriški vzorci, zato moramo tudi glede debelosti delovati čim bolj preventivno, preden se pojavijo ekstremi. »Za otroke v fazi razvoja je zelo pomembno, da dobijo raznovrstno hrano. V osnovi smo ljudje vsejedi, zato je treba poskrbeti, da otroci uživajo vsakega malo. V odrasli dobi pa se ljudje lahko odločijo za enostranske diete. V primeru debelosti poskrbimo, da otroci uživajo raznovrstno hrano v primernih količinah, z omejitvami vnosa ogljikovih hidratov. Otroke, ki imajo izrazito povečano telesno težo, ne smemo takoj obremeniti z intenzivno vadbo, ampak morajo postopno pridobivati kondicijo. Pozorni moramo biti tudi na vrste dejavnosti, predvsem tiste, ki preveč obremenijo sklepe. Vse pa je potrebno uvajati počasi in postopoma v odvisnosti od presežka telesne teže. Zaradi vsega tega naj bi otroci zniževali težo pod zdravniškim nadzorom, poudarjam pa, da je v program treba vključiti celo družino.«

 

Debelost veča holesterol

Količina holesterola v krvi se lahko poveča zaradi različnih vzrokov, med drugim je lahko krivec tudi debelost. Povedano drugače, prekomerna telesna teža in debelost odsevata v maščobah v krvi, zvišujeta skupni holesterol ter hkrati znižujeta zaščitni holesterol. Povišan skupni holesterol pa je eden od dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Najboljši način za urejanje holesterola v krvi je torej zagotovo zdrav življenjski slog, kar v osnovi pomeni raznovrstna, kakovostna prehrana, zadostno pitje in prava mera gibanja oziroma telesne dejavnosti. Velja, da lahko za svoje zdravje veliko naredimo sami. Poskrbimo, da bomo zdravi in polni energije.

 

December 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja