Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Čaj nas vedno spomni na nekaj toplega in prijetnega; z njim si lajšamo prehlade, se pozimi pogrejemo in poleti hladimo, z njim se tudi sproščamo in razvedrimo. Ime te zdravilne tekočine izvira iz njene pradomovine, iz kitajske besede ´cha´, naziv ´čaj´ pa upravičeno nosijo le mešanice iz posušenih listov rastline čajevca – ne pa tudi zeliščni in sadni čaji. V slovenščini sicer za vse uporabljamo ime ´čaj´, mešanice iz čajevca pa poimenujemo pravi čaj. Pravi čaj torej pridobivamo iz grma ali drevesa čajevca, kameliji sorodne rastline (camellia sinensis), ki uspeva na Daljnem vzhodu. Človeku poklanja zeleni, beli, črni in rdeči čaj, ti pa se razlikujejo le v postopku pridelave oziroma stopnji oksidacije listov.

Ena izmed legend o nastanku čaja pravi, da naj bi čaj povsem po naključju pred skoraj 5000 leti izumil neki kitajski cesar, ki mu je v vodo z bližnjega grma zaneslo nekaj omamnih cvetnih lističev in tako naj bi se rodila pijača, ki jo danes poznamo po vsem svetu; spet druge legende zibelko čaja postavljajo v Indijo, kjer ga tudi največ pridelajo, v Evropo pa je pravi čaj prišel šele v 17. stoletju. Med največje proizvajalke čaja sodijo še Kitajska, Japonska, Brazilija in Šri Lanka.  

Avtorica: Anja Kuhar

Zeleni čaj

Zeleni čaj je, poleg belega, edini izmed pravih čajev, ki ni fermentiran, saj liste čajevca takoj po obiranju segrejejo in posušijo ter tako preprečijo fermentacijo, zaradi česar čaj ohrani številne zdravilne snovi, kot so antioksidanti, polifenoli, vitamina C in E ter selen. Zeleni čaj naj bi učinkovito pomagal pri hujšanju ter pri razstrupljanju telesa, zaradi vsebnosti antioksidantov pa naj bi pomagal preprečevati in zdraviti nekatere vrste raka in tumorjev.

Za skodelico vode potrebujemo približno 2–3 g čaja oziroma po lastnem okusu. Japonski strokovnjaki vedo povedati, da je najpomembnejša pri pripravi kvalitetnega zelenega čaja – voda, ki naj bo mehka in blago kisla. Voda iz vodovoda je neprimerna, lahko pa si pomagamo z uporabo filtrov ali nekajminutnim prevrevanjem vode, da iz nje izhlapi klor.

Poleg kvalitete vode je ključnega pomena tudi njena temperatura, ki ne sme preseči 70–80 stopinj Celzija, saj se s tem izgubijo zdravilne lastnostni in okus čaja. Temperatura vode, s katero prelijemo lističe, je odvisna tudi od same vrste čaja, načeloma pa naj bi veljalo, da kvalitetnejši kot je čaj, nižja je temperatura vode. Če nam voda zavre, lahko malenkost pogoljufamo in ji dolijemo tretjino hladne, prelivanje zelenega čaja z vrelo vodo pa je skorajda smrtni greh, saj tako čajne lističe le skuhamo. Mešanico v vodi pustimo stati le dve ali tri minute in v tem času se izloči večina kofeina, ki čaju da poživljajoč občutek; nato se začnejo izločati polifenoli, ki delujejo pomirjujoče in čaju dajo grenko aromo. Če nam bolj odgovarja takšen čaj, mešanico pustimo stati v vodi približno pet minut.

Kitajci vedo povedati o »reciklažni« sposobnosti zelenega čaja, saj čajne lističe lahko uporabimo še najmanj dvakrat ali trikrat, v roku enega dneva oziroma le, dokler se mokri lističi ob dotiku ne pretrgajo. Velja le, da lističe ob ponovnem prelivanju v vodi pustimo dlje časa, od 7 do 15 minut.

Beli čaj

Na Zahodu je beli čaj še dokaj neznan, šlo pa naj bi za najčistejšo in najnežnejšo vrsto pravega čaja, katerega okus je nekoliko sladkast. Njegovi lističi ali popki so popolnoma neobdelani in nefermentirani, zaradi česar naj bi od vseh pravih čajev vseboval največ zdravilnih učinkovin.

Beli čaj naj bi vplival na krepitev imunskega sistema ter varoval telesne celice, najbolj podvržene poškodbam. Učinkovit je tudi pri varovanju pred sončnimi opeklinami ter pri odpravljanju gub. Vsebnost katehinov naj bi namreč pomagala zavirati nastanek encimov, ki uničujejo kolagen in elastin. Še bolj kot njegov zeleni brat naj bi tudi beli čaj pomagal preprečevati nastanek določenih tumorjev in rakavih celic. Pripravljamo ga podobno kot zelenega, za 2–3 minute ga prelijemo z vodo, ki mora biti malenkost ohlajena in topla 70–80 stopinj Celzija.

Črni čaj

Lističi črnega čaja so izmed vseh pravih čajev najbolj fermentirani in oksidirani (od tu izvira tudi njegova temna barva), sam črni čaj pa naj bi imel številne ugodne zdravilne učinke. Zaradi vsebnosti nekaterih vitaminov in ob pomoči antioksidantov naj bi pomagal pri pikih žuželk, vplival na zaustavitev prezgodnjega staranja, vsebnost polifenolov, ki mu dajejo tudi značilen trpek okus, pa naj bi imela ugoden vpliv na srčno-žilni sistem. Od vseh pravih čajev vsebuje črni največ kofeina, po nekaterih ocenah polovico toliko kot kava, zato ga na dan spijmo največ štiri skodelice.

V nasprotju z zelenim čajem, pri katerem mora biti voda malenkost ohlajena (vendar prav tako mehka in kvalitetna), cvetni lističi črnega čaja dajo največ okusa (pa tudi najboljšega) v vreli vodi. Odvisno od vrste čaja na skodelico vode ustreza 3–5 g lističev, ki jih prelijemo z vrelo vodo, v kateri so se mehurčki že polegli. Lističe v vodi pustimo le 2–3 minute, kasneje čaj zagreni.

Angleži so iz pitja črnega čaja naredili pravo umetnost, posebno radi ga pijejo z mlekom. Stara angleška navada naj bi sicer izvirala iz strahu, da bi vroč čaj poškodoval porcelan. Nekatere raziskave so pokazale, da dodajanje mleka v črnem čaju izniči večji del njegovih zdravilnih lastnosti, kar utemeljujejo z dejstvom, da mleko vsebuje beljakovino kazein, ki zmanjšuje vsebnost flavonoidov v čaju.

Namig čajnih mojstrov: Pravijo, da je dobro pred pripravo čaja sam čajnik in skodelice napolniti z vrelo vodo, da se čaj počasneje ohladi.

Rdeči čaj

Rdeči ali oolong čaji so pravi čaji, nekakšna vmesna stopnja med črnim in zelenim čajem, saj je stopnja oksidacije višja kot pri zelenem in nižja kot pri črnem čaju. Priprava čaja oolong je odvisna od stopnje njegove oksidacije, načeloma pa lističe prelijemo z vodo, ki ima okrog 90 stopinj Celzija, in jih v vodi pustimo od ene do pet minut.

Čajne zanimivosti

  • Poznamo več kot 1500 vrst zelenega čaja.
  • Največja proizvajalka pravega čaja na svetu je Indija.
  • Šri Lanka se je v preteklosti bolj kot s proizvodnjo čaja ukvarjala s proizvodnjo kave; s pravim čajem so se začeli ukvarjati šele pred nekaj več kot 100 leti.
  • Že 12 ur po obiranju naj bi pravi čaj izgubil dve tretjini svojega okusa.
  • V Tibetu čaj začinijo z jakovo mastjo in s soljo, v severni Afriki pa mu dodajo metine liste.

Zeliščni čaj

Številne sveže ali posušene rastline lahko pripravimo v zdravilnih zeliščnih čajih, slovensko ljudsko zdravilstvo pa uporablja več kot 500 zdravilnih rastlin. Sveža zelišča vsebujejo več zdravilnih snovi, kot so vitamini, čreslovina itd., vendar jih prav zato ne smemo zavreti, da bi hranila obstala.

V primerjavi s pravimi čaji, kjer uporabljamo lističe in popke čajevca, pri zeliščnih (in tudi sadnih) čajih pridejo v poštev različni deli rastlin, od korenin, lubja, semen, cvetov do lističev, odvisno od rastline. Zeliščnih čajev, ki jih uživamo zaradi njihovih zdravilnih lastnosti in z namenom zdravljenja, naj ne bi uživali dlje kot tri tedne.

Načinov priprave zeliščnih čajev je precej, v osnovi pa jih lahko delimo na tri: poparke, prelivke in prevretke.

Če se lotimo poparkov, mešanico zelišč (sploh cvetov in listov) prelijemo z vročo vodo in jih pustimo stati 5–10 minut.

Pri prelivkih uporabljamo vodo sobne temperature, da ne bi poškodovali na temperaturo občutljivih snovi v zeliščih, pripravke pa lahko pustimo v vodi stati do več ur ali celo noč in jih zjutraj pogrejemo do vretja.

Prevretki navadno pridejo v poštev pri trdnejših in olesenelih delih rastlin (lubje, korenine, trde jagode) ter pri rastlinah, v katerih so zdravilne snovi temperaturno obstojnejše. Takšna zelišča kuhamo v mrzli vodi do vretja, pri čemer s kuhanjem nadaljujemo še nekaj minut. Kako dolgo zelišča pustimo v vodi, je sicer močno odvisno od narave in zdravilnih lastnosti vsakega zelišča, zato je način priprave specifičen in zelo pomemben.

Sadni čaj

Sadni čaji so se razvili iz zeliščnih in jih v nasprotju z zdravilnimi zeliščnimi čaji lahko spijemo neomejeno količino. Ljudje jih imajo zelo radi tako pozimi kot poleti, ko iz njih pripravljamo ohlajene ledene čaje, okusu pa se zelo podajo kombinacije z zelišči, kot so meta, limonina trava in melisa. Za pripravo sadnega čaja potrebujemo približno kavno žličko mešanice, ki jo v vreli vodi pustimo stati vsaj pet minut.

Čaj v vsak dom …

Koristi čaja, tako pravega kot zeliščnih in sadnih, so torej številne. Da bi jih čim bolj izkoristili, naj vam položimo na srce, da je najbolje kupovati pripravke čaja, nasutega v vrečke, v specializiranih čajnicah. Bodimo previdni pri komercialnih čajih v predpakiranih beljenih vrečkah, saj pri teh obstaja večja verjetnost, da gre za manj kvalitetne mešanice z dodanimi umetnimi aromami.

Male skrivnosti velikih mojstrov

  • Če želimo znižati vsebnost kofeina v pravem čaju – nič lažjega kot to! Lističe čaja prelijemo z vročo vodo ter jih namakamo 20 sekund, da se iz njih sprosti večina kofeina. Nato vodo odlijemo ter nadaljujemo s pripravo čaja.
  • Če si želimo čaja, ki bi nas prebudil in osvežil, lističe namakamo 2–3 minute, ko se izloči večina kofeina; če pa si želimo pomiritve, ga odlijmo in namakajmo 5–7 minut, saj se v tem času izloči več čreslovine.
  • Posod za pripravo čaja ne pomivajmo s pralnimi sredstvi, zadostuje le vroča voda.
  • Strokovnjaki za pripravo in pitje čaja priporočajo posode iz naravnih materialov, kot so glina, keramika in porcelan, nikakor pa ne iz aluminija.