Obred pitja čajev poznajo povsod po svetu in tudi pri nas postaja ta pijača vse bolj priljubljena. Pester izbor sadnih, zeliščnih in pravih čajev, s katerimi razvajamo svoje brbončice, so kljub njihovi preprosti pripravi primerna pijača za različne priložnosti.
Avtor: Ines Trebec
Pijemo jih ob prijetnih druženjih ali pa si z njimi poskušamo olajšati blažje zdravstvene tegobe. In tudi če čaj pijemo sami, smo z njim vedno v dobri družbi. Izraz čaj večinoma uporabljamo za pripravke iz sadja ali zelišč, medtem ko za čaj, pripravljen iz listov čajevca, uporabljamo izraz pravi čaj. Poglejmo si njihove značilnosti in koristne učinke, ki jih imajo na delovanje človeškega organizma.
Na kitajskem že pred 5.000 leti
Domovina čaja je Kitajska, od koder naj bi čaj prišel pred 5 tisoč leti, poleg Kitajske pa ga veliko pridelajo tudi v Indiji in na Japonskem. V evropskem prostoru smo pravi čaj dobili v sredini 17. stoletja. Pravi čaj pridobivajo iz grmičaste rastline, imenovane čajevec. Liste čajevca nabirajo trikrat letno, glede na sam postopek obdelave čajnih listov pa se prave čaje deli na štiri glavne vrste: črni čaj, zeleni, beli čaj in manj znani oolong ali rdeči čaj, ki je znan po tem, da močno spodbuja delovanje presnove. Beli čaj je narejen iz mladih popkov – še neoksidiranih listov čajevca in je znan po tem, da ima največ antioksidativnih učinkov, vsebuje pa najmanj kofeina. Je zelo cenjen zaradi zahtevne pridelave, saj čajne brstiče obirajo ročno, in sicer z orokavičeno roko. Dokler ne pride v skodelico, beli čaj ne pride v stik s človeško kožo.
Zeleni in črni čaj
Zeleni in črni čaj sta prava čaja, ki se razlikujeta le v načinu predelave čajevca, kar posledično vpliva na njegovo barvo, vonj in učinke. Zeleni čaj z razliko od črnega ni fermentiran. Črni čaj je narejen iz močno oksidiranih listov, medtem ko je pri zelenem čaju oksidacija prej ustavljena s toploto. Pri zelenem čaju liste toplotno obdelajo pod temperaturo 100 °C, kar povzroči, da se encimi uničijo, liste nato zdrobijo in posušijo. Zeleni čaj slovi po svoji aromatičnosti in poživljajočem učinku ter postaja zaradi svojih zdravilnih učinkov vse bolj priljubljena pijača. Po nekaterih znanstvenih raziskavah ugotavljajo, da pitje zelenega čaja zmanjša tveganje za razvoj srčnih bolezni, bolezni ožilja ter nekaterih vrst raka. Pomaga tudi uravnavati krvni tlak. Ta čaj ima močne antioksidativne učinke zaradi delovanja polifenolnih spojin, ki delujejo kot lovilci prostih radikalov. Za proste radikale je znano, da lahko povzročijo različna obolenja (rak, ateroskleroza) in spodbudijo proces staranja.
Črni čaj pridobivajo tako, da liste čajevca izpostavijo procesu fermentacije, kjer pri visoki vlagi poteka oksidacija s pomočjo encimov, ki se izločijo iz listov. Pri tem procesu dobijo listi značilno temno barvo, zato tudi izraz črni čaj.
UČINKI ČAJA SO ODVISNI OD NAČINA PRIPRAVE
Tako zeleni kot črni čaj pripravimo kot poparek. Čaj pustimo v vodi 2–10 minut, in sicer glede na namen uporabe. Če želimo dobiti poživljajoč učinek, poparek namakamo le dve minuti, lahko popijemo nekaj skodelic dnevno. Če uporabljamo pravi čaj kot pomoč pri prebavnih težavah (npr. driski), naj namakanje traja deset minut. Za polno antioksidativno delovanje, po katerem so znani pravi čaji, pa so raziskave pokazale, da antioksidativna aktivnost narašča prvih 8 minut, nato pa ostaja nespremenjena.
Čaj ali kava
Vse več ljudi zaradi poživljajočega učinka namesto kave pije pravi čaj, saj kofein v pravem čaju deluje na organizem na drugačen način kot pri kavi. Pitje pravega čaja učinkuje na boljšo prekrvavljenost možganov ter osrednji živčni sistem, medtem ko kofein v kavi ‘zbudi’ človeka tako, da neposredno vpliva na srce in krvni obtok. Pravi čaj vsebuje več vitaminov in mineralov kot kava, saj vsebujejo veliko vitamina A, vitamine B-kompleksa, vitamin D, E in C ter fluoride, ki preprečujejo zobno gnilobo.
Uporabimo tudi ostanke listov skuhanega čaja
Čajne mešanice že uporabljenih lističev ne zavrzimo, saj jih lahko učinkovito uporabimo za različne namene. Če jih osušimo, lahko z njimi nevtraliziramo neprijetne vonjave. Zavijmo jih v tanko krpo in jih postavimo na mesta, kjer bodo nase prevzeli neprijetne vonjave. Tako se lahko znebimo npr. slabega vonja v hladilniku.
Če jih dodamo v kopalno kad, bomo dobili pomirjevalno in sproščujoče učinke.
Ob slabem spancu jih položimo pod vzglavnik, saj naj bi sproščali in omogočili globok in miren spanec.
Tudi letečega mrčesa, npr. komarjev in mušic, se lahko znebimo tako, da zažgemo liste čaja, pri čemer se sprošča mrčesu strupena snov.
Nenazadnje jih lahko uporabimo kot čistilo. Zdrobljene ovijemo v krpo in jo rahlo zmočimo. Z nastalo mešanico bomo učinkovito očistili steklo ter vse lesene površine.
Sadni, mešani in zeliščni čaji v vrečkah
Pri nas je zelo razširjena uporaba čaja v filter vrečkah. Zeliščni in sadni čaji so skoraj nepogrešljivi v vsakem gospodinjstvu. So prijetnega in osvežilnega okusa, ki blagodejno vplivajo na počutje, ter so nepogrešljivi pomočniki pri prehladu in prvih simptomih bolezni.
Kot zanimivost naj dodamo, da so se sadni čaji razvili iz zeliščnih tako, da so šipku in hibiskusu dodali suho sadje (npr. suha jabolka, jagode, borovnice …).
V sadnih čajih so poleg sadnih sestavin tudi plodovi hibiskusa in šipka, ki vsebujejo flavonoide, ti pa v telesu spodbujajo procese prečiščevanja in imajo antioksidativne lastnosti. Ne vsebujejo kofeina kot pravi čaji.
Zanimivo
Beseda čaj izvira iz kitajske besede cha, ki se izgovori kot T’E, izraz pa uporabljajo tudi v drugih državah (angl. TEA).
Skodelica pravega čaja (250 ml) vsebuje okoli 30–90 mg kofeina.
Od nabiranja čajnih listov do pakiranja ne sme miniti več kot 24 ur, saj že po 12 urah čaj izgubi dve tretjini svojega okusa.
Še nasvet, kako pravilno pripraviti pravi čaj
Pri pripravi bodimo pozorni, da uporabimo ustrezno količino čajne mešanice. Priporočajo, da v vodo damo ščepec (2–3 g) čajnih lističev za 1 deciliter napitka. Voda, s katero pripravljamo čaj, naj bo čim bolj mehka, saj bo pripomogla k polnejši aromi čaja. Če se želimo izogniti uporabi trde vode iz pipe, ki vsebuje veliko kalcija, lahko vodo prej prevremo in na ta način izločimo kalcij ali pa uporabimo ustekleničeno vodo. Pomembno je, da za prelivanje čajnih lističev nikoli ne uporabimo vrele vode, da se listi ne skuhajo. Voda naj bi imela optimalno 80 °C.
Aromatičen okus bo čaj še bolj razvil, če ga bomo natočili v ogrevane skodelice. Čaj pustimo v vodi glede na učinke, ki ga želimo doseči, vendar ne več kot 10 minut, ker postane grenkega okusa.
