Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Skrb za zdravje postaja iz dneva v dan pomembnejša, s tem pa tudi naš življenjski slog in živila, ki se znajdejo na naših jedilnikih. Vsak dan nas strokovnjaki seznanjajo z novimi ugotovitvami, po drugi strani pa se v poplavi informacij lahko kaj kmalu tudi izgubimo. Sadje in zelenjava sta bistvenega pomena za naše zdravje, vendar pa je realnost ob vsebnosti škodljivih pesticidov vse pogosto drugačna. Preverite torej, katerim vrstam se je bolje izogibati oz. jih zamenjati z ekološkimi in katere lahko mirne vesti pogosteje vključite na jedilnik.

Avtorica: Nika Arsovski

Tožbe čez Atlantski ocean, zdravstvene težave in vpliv na otroke

Pesticidi škodujejo našemu zdravju in našemu telesu povzročijo veliko škode. Številne pesticide uvrščamo med nevrotoksine, torej med snovi, ki negativno vplivajo na delovanje našega živčnega sistema. Ob poškodbi živčnega tkiva lahko pride do hudih okvar, ne le pri ljudeh, temveč tudi pri drugih vrstah sesalcev. Posebno nevarni so organofosfati pesticidi, ki so jih nemški znanstveniki razvili med drugo svetovno vojno kot živčne bojne strupe, v šestdesetih letih preteklega stoletja pa se jih je oprijel sloves učinkovitih pesticidov. V organizem vstopajo skozi kožo, prebavila in dihala.

Zaradi strupenega delovanja so v zadnjih letih številni organofosfati prepovedani. Študije opozarjajo na močno povezavo med izpostavljenostjo pesticidom in možganskimi krvavitvami. Poleg tega uporaba pesticidov povečuje tudi možnosti za nastanek parkinsonove bolezni.

Pred časom je javnost šokirala novica o uporabi glifosata, ki ga je v sedemdesetih letih razvil gigant Monsanto, danes pa je na prodaj v več kot 160 državah sveta. Gre za enega najbolj razširjenih pesticidov, ki ga najdemo v številnih izdelkih, odkrili pa so ga tudi v podzemnih vodah, zraku in deževnici. Po nekaterih raziskavah sodeč se glifosat nahaja v telesu kar polovice Evropejcev. Ameriška agrikulturna in agrikemična korporacija je izgubila že nekaj odškodninskih tožb bolnikov z rakom, zboleli naj bi prav zaradi uporabe Monsantovega herbicida.

V Evropski uniji so pred slabima dvema letoma podaljšali dovoljenje za uporabo glifosata, v podporo temu je glasovala tudi Slovenija. Po raziskavah sodeč je glifosat povezan s povečanim tveganjem za razvoj rakavih bolezni. Poleg glifosata ostaja še veliko vrst kemikalij, uporabljenih kot pesticidi, ki povečujejo tveganje za razvoj raka. Posebej na udaru so tudi otroci, zgodnja izpostavljenost pesticidom se namreč povezuje tudi z višjo možnostjo za nastanek raka v otroški dobi, pa tudi s poslabšanimi spoznavnimi sposobnostmi in vedenjskimi problemi.

Pazite se jagod, špinače in ohrovta

Ameriška neprofitna organizacija Environmental Working Group (EWG) je tudi za leto 2019 pripravila lestvico pridelkov z najvišjo vsebnostjo pesticidov. Kot vsako leto so pod drobnogled vzeli 48 najbolj priljubljenih vrst sadja in zelenjave, za ta namen so na ameriškem ministrstvu testirali več kot 35.200 vzorcev. Te najprej operejo, po potrebi olupijo, šele nato testirajo. Kljub temu je v številnih mogoče zaznati velike vrednosti vsebnosti pesticidov.

Na prvem mestu najbolj onesnaženega sadja in zelenjave so tudi letos jagode, ki nimajo zunanjega zaščitnega sloja in zorijo neposredno na zemlji. Na drugem mestu je špinača, na tretjem kodrolistni ohrovt, sledijo nektarine, jabolka, grozdje, breskve, češnje, hruške in paradižniki.

EWG je ob tej priložnosti izdal tudi seznam najčistejših živil, torej takšnih, pri katerih je le majhna verjetnost, da bodo poleg vitaminov in mineralov vsebovala tudi kup pesticidov. Na prvem mestu lestvice se tudi letos nahaja avokado, za njim sladka koruza in ananas. Sledijo zmrznjeni grah, čebula, papaja, jajčevec, šparglji, kivi, zelje in cvetača. Poleg tega priporočajo tudi uživanje melon, brokolija in gob.

Kakšno je stanje na sončni strani Alp?

Obrnili smo se na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer so nam ponudili z izsekom raziskave iz leta 2017. »Za leto 2018 poročilo o uradnem nadzoru ostankov pesticidov v živilih še ni pripravljeno za objavo. Iz rezultatov uradnega nadzora vsebnosti ostankov pesticidov v živilih v letu 2017 pa je razvidno, da uživamo predvsem živila, ki ne vsebujejo takšnih količin ostankov pesticidov, ki bi lahko ogrožala zdravje ljudi,« se glasi njihovo sporočilo. Sicer zaradi potencialne nevarnosti na zdravje ljudi, ki jo predstavljajo pesticidi, na UVHVVR sicer redno spremljajo mejne vrednosti v živilih. Njihova raziskava je osnovana na kriterijih evropskega koordiniranega programa, poročanja drugih držav o preseženih vrednostih, podatkov o prodaji na slovenskih tleh, podatkov o vrsti pesticida in verjetnosti uporabe ter toksikoloških lastnostih pesticida.

Rezultati so pokazali, da je bilo 97,4 odstotkov vzorcev živil glede vsebnosti analiziranih pesticidov v skladu z določili Uredbe (ES) št. 396/2005. Več kot polovica vzorcev ni vsebovalo ostankov pesticidov oz. so bile vsebnosti pod mejo določanja uporabljene metode. Kaj pa ostali izsledki, vezani na sadje in zelenjavo? Pri štirih vzorcih sadja turškega izvora so zaznali preseženo mejno vrednost acetamiprida in v enem primeru tudi fenvalerata. Pri petih vzorcih sadja in štirih vzorcih zelenjave so izdelali oceno tveganja za zdravje, na osnovi izračuna akutne izpostavljenosti pesticidom pa ta ni predstavljala tveganja za zdravje otrok in odraslih, zato so jih ocenili kot varne. Pri teh vzorcih so zaznali vrednosti propikonazola, klorprofama, klorpirifos-etila, flonikamida, fenvalerata, fluazifopa-P in haloksifopa. Pri tem gre tudi za izdelke slovenskega porekla, kot so jagode, blitva in solata.

Nasveti v izogib pesticidom

Strokovnjaki za prehrano so si sicer enotni, da je bolje jesti konvencionalno pridelano sadje in zelenjavo kot nič, vendar pri nakupih izbirajte ekološke izdelke. Majhne količine pesticidov v sadju in zelenjavi sicer ne povzročajo zdravstvenih težav, medtem ko dolgotrajno akumuliranje večjih količin teh kemikalij v telesu lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov. Vse vrste sadja in zelenjave pred uživanjem temeljito operite.

Za čiščenje lahko uporabite kar jedilno sodo bikarbono. Žlico te raztopimo v vodi in v njej operemo sadeže, nato jih temeljito speremo pod tekočo vodo. Če želite doseči optimalne rezultate, sadje in zelenjavo dobro zdrgnite s ščetko pod hladno vodo, najmanj pol minute.

Še več pesticidov kot z navadno vodo lahko odstranite z vodo, ki ste ji dodali sol (dve žlici soli na liter vode). Ko se voda ohladi, vanjo pomočite kose zelenjave in sadja ter jih pustite stati vsaj pol ure. Te metode ne uporabljajte pri jagodičevju, poleg tega obstaja možnost, da bodo živila po koncu imela okus po soli. Namesto soli lahko posežete tudi po kisu ali limonovem soku. Zamešate z vodo v razmerju 4 : 1, v mešanico pa potopite kose sadja in zelenjave, po pol ure jih sperete pod hladno vodo.

  •  Glifosat, eden najpogostejših pesticidov, je povezan s povečanim tveganjem za nastanek raka.
  •  Najvišje na lestvici sadja in zelenjave, ki vsebuje pesticide, se nahajajo jagode.
  •  Majhne količine pesticidov ne ogrožajo zdravja, dolgotrajno akumuliranje večjih količin pa lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov.