Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Prehrana zagotovo igra zelo pomembno vlogo pri ohranjanju dobrega zdravstvenega stanja. Hrana je lahko vzrok za nastanek številnih bolezni, hkrati pa je hrana tudi zdravilo. Že antični grški zdravnik Hipokrat se je zavedal pomena hrane za naše zdravje in dobro počutje. Danes se zavest o pomenu ustrezne prehrane zelo razvija, tehnološki napredek na tem področju pa je izjemen. Izraz funkcionalno živilo je za večino ljudi še neznanka, a je prav, da ga spoznajo in se z njim podrobneje seznanijo. Nenazadnje so funkcionalna živila del naše vsakodnevne prehrane.  

Avtor: Andreja Košir 

 

 

Kaj so funkcionalna živila?

Že kitajska tradicionalna medicina ter ostale starodavne veje medicine so se zavedale vpliva določenih plodov narave na spodbujanje delovanja presnovnih procesov, s fermentiranim mlekom pa so na primer zdravili drisko. Sredi 70. let so se pojavila prva tako imenovana »zdrava živila«. Začelo se je spodbujati uživanje jogurtov, polnozrnatega kruha, sadja in zelenjave.

Koncept funkcionalne hrane se je pojavil leta 1984 na Japonskem. Tamkajšnja vlada je namreč podprla raziskovalne projekte o učinkih živil na zdravje. Ta koncept je leta 1990 prišel tudi v Združene države Amerike in Evropo. Leto pozneje je Japonska izraz funkcionalna hrana opustila in ga nadomestila s sistemom FOSHU (Foods for Special Health Uses). Šlo je za hrano, ki se uporablja za izboljšanje zdravja ljudi in za katero je dovoljeno trditi, da ima posebne pozitivne učinke na zdravje. Dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko funkcionalna živila opredeli kot živila, ki telesu ne nudijo le potrebnih hranil, ampak imajo zaradi sestave tudi ugoden prispevek na zdravje. Funkcionalna živila imajo povečano vsebnost zdravju koristnih snovi ali pa so to živila, ki imajo zmanjšano vsebnost zdravju škodljivih snovi.

Potrošnik funkcionalno živilo prepozna po prehranskih in/ali zdravstvenih trditvah na njem. Dr. Pravst pravi, da gre za sporočila, ki navajajo, domnevajo ali namigujejo na posebne prehranske lastnosti živila oziroma na povezavo med živilom in njegovim pozitivnim vplivom na zdravje.

 

S čim so funkcionalna živila obogatena in kako so označena

Hrana je lahko obogatena z določenimi učinkovinami, kot so vitamini in minerali, iz nje lahko z modernimi tehnološkimi postopki umaknemo določene zdravju manj prijazne sestavine (na primer holesterol ali fitinsko kislino), lahko pa gre tudi za popolnoma nespremenjeno hrano. Funkcionalna živila so torej popolnoma običajna živila, ki so del naše vsakodnevne prehrane.

Med funkcionalna živila na primer spadajo vsem dobro poznani ovseni kosmiči, saj vsebujejo veliko topnih vlaknin, ki lahko pozitivno vplivajo na zniževanje holesterola. Na policah so tudi že izdelki, obogateni s slovensko inovacijo, sestavino reduchol. To so ječmenovi betaglukani, vodotopne vlaknine, ki dokazano pripomorejo k zniževanju holesterola v krvi in tako zmanjšujejo možnosti za nastanek bolezni srca in ožilja.

Živila, ki sicer najpogosteje vsebujejo različne prehranske oziroma zdravstvene trditve, so različni pekovski izdelki, žita za zajtrk, mleko in mlečni izdelki ter njegovi nadomestki, sadni sokovi, namazi, jajca in rastlinska olja.

Ljudje se v zadnjem času veliko bolj posvečajo hrani, morda tudi zaradi vse bolj pogostih bolezni modernega časa, kot so bolezni srca in ožilja, debelost, rak, sladkorna bolezen in osteoporoza. Potrošniki so se zato začeli bolj intenzivno zanimati za hrano in iskati določene sestavine, ki bi pozitivno pripomogle k njihovemu zdravju in splošnemu dobremu počutju. Živilska industrija je na to odgovorila z razvojem novih izdelkov, ki v enem samem živilu nudijo različne zdravstvene koristi (določeno živilo je na primer obogateno s prehranskimi vlakninami ter določenimi vitamini in minerali). Razvoj funkcionalne hrane je v razmahu, živilom, ki jih najdemo na prodajnih policah, pa so najpogosteje dodani vitamini in minerali, prehranske vlaknine, omega-3 maščobne kisline in probiotične kulture. Razvoj funkcionalne hrane se bo zagotovo še nadaljeval, saj tehnologije na tem področju nenehno izboljšujejo postopke za proizvodnjo sestavin, zato bo v prihodnosti na naših policah izbira funkcionalnih živil še bolj bogata.

 

Nova zakonodaja na področju označevanja funkcionalnih živil

Sredi decembra vstopa na področju označevanja funkcionalnih živil nova zakonodaja, ki bo zagotavljala, da se bodo na živilih lahko uporabljale izključno odobrene zdravstvene trditve, nedovoljene pa bodo morali proizvajalci umakniti. »Te spremembe bodo imele velik vpliv na trg in predstavljajo izziv tako za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike kot tudi za inšpekcijske službe, ki preverjajo izvajanje živilske zakonodaje,« pojasnjuje dr. Elizabeta Mičović z Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost sta v okviru razpisa Ciljnega raziskovalnega programa Zagotovimo.si hrano za jutri v preteklem letu med prioritete uvrstila tudi raziskavo uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih. Tako so želeli ugotoviti pogostost in ustreznost uporabe prej omenjenih trditev ter pred spremembo zakonodaje opozoriti in ustrezno pripraviti nosilce živilske dejavnosti. Raziskavo je ob pomoči Biotehniške fakultete iz Ljubljane in Visoke šole za storitve opravil Inštitut za nutricionistiko.

Raziskovalci so najprej pregledali več kot 6.000 izdelkov v 23 kategorijah živil. Prehranske trditve so našli na 30 % izdelkov, najpogosteje pa so se pojavile na rastlinskih nadomestkih mleka in jogurta, žitih za zajtrk, pijačah, mleku in namazih. Zdravstvene trditve so raziskovalci našli na 10 % pregledanih živil, in sicer na jogurtih, žitih za zajtrk, namazih, oljih in sadnih sokovih.

Raziskava je pokazala, da nosilce živilske dejavnosti čaka kar nekaj dela, saj označenost izdelkov ni bila ustrezna. Živila morajo namreč biti kakovosti primerno označena, vse trditve pa morajo temeljiti na verodostojnih znanstvenih dokazih in ne smejo zavajati potrošnika.

Dr. Igor Pravst opozarja, da moramo tudi sami postati ozaveščeni potrošniki. Pri nakupu naj zato ne gledamo le fotografij in blagovnih znamk, ampak tudi druge podatke: ime izdelka, neto količino, rok trajanja, posebno pozornost pa namenimo njegovim sestavinam. Lastnosti in sestava živila so namenjene predvsem potrošnikom. Dr. Pravst pravi, naj bomo pri nakupu še posebej pozorni na vsebnost sladkorjev, soli in nasičenih maščob. Zavedati se moramo, da je od tega, kaj se znajde na našem krožniku, v veliki meri odvisno tudi naše zdravje in dobro počutje.

 

Januar 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja