Se še spomnite, kako ste brezskrbno kot otrok tekali po travnikih in gričih ter kako je pri tem prišlo tudi do manjših nezgod, npr. odrgnin in pikov različnih živali. Takrat smo na ranice položili strte liste trpotca ali iztisnili listni sok. Ne boste verjeli, a je pomagalo. To je le ena od številnih možnih uporab ozkolistnega trpotca.
Zdravilni učinki ozkolistnega trpotca (v nadaljevanju trpotec) so znani že tisočletja. Cenili so ga v stari kitajski medicini, cenili so ga stari Grki in tudi Rimljani. Slednji so ga cenili predvsem kot adstringens. V srednjem veku so slavili njegov učinek pri celjenju ran in izkašljevanju. Njegova priljubljenost pa se je ohranila do današnjih dni.
Trpotec, ki ima več ljudskih imen, kot so celec, kozja rebrca, suličasti trpotec, ovčji jezik, potnjak, žiličnjak itd., je trajna do 20 cm velika rastlina. Listi so ozki, koničasti in izrazito žilnati. Značilen kroglast ali rahlo valjast cvetni klas se razvije na pokončnem cvetnem steblu. Cvete od maja do začetka septembra. Trpotec je pogosta travniška rastlina, zelo razširjena tudi v Sloveniji, ki jo najdemo na travnikih in ob poteh od nižin do gorskega pasu.
Uporabni deli in sestavine
V zdravstvene namene uporabljamo sveže ali posušene nadzemne dele (posamezne liste ali celo rastlino), ki jih nabiramo v času cvetenja. Rastlino posušimo hitro, najbolje na prepihu, saj v nasprotnem primeru listi počrnijo in izgubijo svojo učinkovitost. Iz istega razloga posušena rastlina ne sme priti v stik z vlago. Značilne sestavine so taninske čreslovine, sluznine, flavonoidi, avkubin in gorčično olje, ki prispevata k antibiotičnemu učinkovanju, številne mineralne snovi itd.
Vpliv na zdravje
Notranja uporaba je priporočena pri obolenjih dihalnih poti ter vnetnih spremembah ustne in žrelne sluznice. Zaradi čreslovin deluje trpotec kot adstringens, zaradi sluzi pa blaži vnetja. Izboljša izkašljevanje, prav tako pa se obnese kot dobro zdravilo pri bronhitisu in vnetju sapnika, ker blaži draženje in deluje blago antibiotično. Ker ima protibakterijske lastnosti, zavira vnetja in odpravlja krče, trpotec blagodejno deluje tudi pri želodčnih in črevesnih vnetjih ter čudovito obnavlja sluznico.
Zunanja uporaba trpotca je priporočena pri vnetnih spremembah kože, saj uničuje bakterije in preprečuje vnetja. Iz tega razloga se je izkazal kot odlično sredstvo za oskrbo ran. Pospešuje celjenje ran in pomaga pri pikih žuželk.
Trpotec deluje tudi rahlo diuretično in pospešuje presnovo.
Poleg vseh zgoraj omenjenih stvari pa v ljudski medicini trpotec notranje uporabljajo še pri pljučnih boleznih, vnetju mehurja, močenju postelje, boleznih jeter, želodčnih krčih in driski; zunanje pa tudi pri turih, opeklinah, zlati žili, vnetju očesne veznice, bolečinah v ušesu itd.
Pripravimo si
Uporabimo lahko pripravljena zdravila s tekočim izvlečkom, sirup proti kašlju ali čajne vrečke. Zelo pogost je sirup, narejen iz trpotca in navadnega sleza ali gozdnega slezenovca.
Čaj pripravimo tako, da dve čajni žlički prelijemo s skodelico kropa, precedimo, sladkamo z medom in pijemo trikrat dnevno. Zaradi prijetnega okusa ga imajo radi tudi otroci. Sicer pa je trpotec zelo pogosta sestavina številnih čajnih mešanic. Za izkašljevanje lahko poskusimo s čajno mešanico trpotca, žajblja in slezenovca. Za izboljšanje splošne odpornosti poskusimo z mešanico trpotca, smrekovih vršičkov in divjo vijolico.
Pri oskrbi ran in pri vnetjih kože pripravimo obkladke, in sicer dve jedilni žlici trpotca prelijemo z 2 dl hladne vode, zavremo, precedimo in ohlajeno uporabimo večkrat dnevno. Če imamo pri roki sveže liste trpotca, pa le-te stremo in iztisnemo sok in položimo na mesto vnetja oz. rane.
Sirup lahko kupimo, lahko pa si ga z malo truda pripravimo tudi sami. V večji steklen kozarec položimo 4 cm listov trpotca, rahlo stisnemo in posujemo z 1 cm debelo plastjo kristalnega sladkorja. Tako nalagamo izmenoma plast za plastjo listov in sladkorja, dokler ni kozarec poln. Zgornja plast naj bo sladkor. Kozarec zavežemo z gazo in ga postavimo na sonce. Ker se plasti čez noč usedejo, postopek ponavljamo več dni zaporedoma (3–5 dni), dokler ni kozarec poln in plasti niso tako goste, da se na pritisk ne vdajajo več. Kozarec pustimo 5–6 tednov na sončnem mestu. V tem času tekočina postane gosta in zlatorjava, odcedimo jo skozi gosto cedilo ter shranimo v temnih steklenicah.
Februar 2013
